Odškodninska odgovornost
Na seji sveta Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v začetku decembra, ki je bila zadnja v tem štiriletnem mandatu, so člani sprejeli dva pomembna pravna akta za uresničevanje določb novega zakona - ZPIZ-2. Prvi zadeva odškodninsko odgovornost fizičnih oseb, drugi pa zagotovitev sredstev za usposabljanje in ohranitev zaposlitve delovnih invalidov.
Kaj pomeni odškodninska odgovornost in za kakšno škodo? V tem primeru je ZPIZ-2 zelo jasen. Določa, da pokojninski zavod zahteva povrnitev povzročene škode od tistega, ki je namenoma ali iz malomarnosti povzročil invalidnost, potrebo po tuji pomoči in postrežbi ali pa je kriv za smrt zavarovanca. Naj posebej opozorim, da je poudarjena tudi malomarnosti. Pri tem pa je treba tudi vedeti, da zakon jasno določa, da je v primeru, ko škodo povzroči delavec pri delu ali v povezavi z delom, odgovoren delodajalec. Toda zavod lahko tudi v takih primerih zahteva povrnitev škode neposredno od osebe, ki je s kaznivim dejanjem povzročila škodo. Za bralce bo še zlasti pomembno vedeti, da so povzročitelji škode odgovorni zanjo ne glede na to, da je zavarovani primer (invalidnost, potreba po tuji pomoči in postrežbi ali smrt zavarovanca) pokrit z zavarovanjem po ZPIZ-2. Zakon tudi ureja odgovornost delodajalca za škodo, povzročeno pokojninskemu zavodu. Kdaj lahko pride do take škode? Takrat, ko je zavarovančeva invalidnost, potreba po tuji pomoči in postrežbi ali smrt posledica tega, da delodajalec ni izpolnil vseh predpisanih ali odrejenih ukrepov za varnost in zdravje pri delu. Zgodi se tudi, da delodajalec pred sklenitvijo delovnega razmerja delavca ne pošlje na predpisani zdravstveni pregled, kjer bi moral zdravnik ugotoviti sposobnost delavca za delo, za katero naj bi sklenil delovno razmerje. Delodajalec je odgovoren za škodo, ki nastane, ker delavec ni bil sposoben opravljati določenih del ali nalog, kar se je ugotovilo pozneje. Zato je pravočasen zdravstveni pregled zelo pomemben tudi s stališča odškodninske odgovornosti delodajalca. Zavodu lahko povzroči škodo tudi to, da zavarovanec ni dal podatkov o svojem zavarovanju, ki jih je dolžan dajati, ali pa je dal neresnične podatke. Odgovorna je tudi oseba, ki je bila pravnomočno obsojena za kaznivo dejanje krive izpovedbe, na podlagi take izpovedbe pa je bila nekomu priznana pokojninska doba, na tej podlagi pa celo priznana pokojnina, do katere ne bi bila upravičena, ali pa je na tak način dobila višjo pokojnino. Tudi delodajalec je odgovoren zavodu za škodo, ki je nastala zato, ker mu ni dal podatkov ali pa je dal neresnične podatke o dejstvih, od katerih je odvisna pridobitev, odmera ali izguba pravice. Po zakonu se kot delodajalec šteje oseba, za katero delavec opravlja delo na podlagi pogodbe o zaposlitvi ali na kakršnikoli drugi pravni podlagi. To pa velja tudi za delo na podlagi podjemne pogodbe, avtorske pogodbe ali kakršnekoli druge pogodbe. Ker ZPIZ-2 ne vsebuje vseh določb, ki so pomembne za uveljavljanje škode, se sklicuje na zakon, ki ureja obligacijska razmerja.
Kaj obsega odškodnina?
Odškodnina obsega nastale stroške in celotne zneske pokojnine ali drugih dajatev, ki jih izplačuje zavod, in to ne glede na omejitve, določene v drugih zakonih. Pri tem pa je zelo pomembno, da se pri določitvi višine odškodnine upošteva dopolnjena pokojninska doba zavarovanca, kadar gre za priznanje pokojnine. V takih primerih se višina odškodnine ugotavlja po posebni formuli. Odškodninska odgovornost fizične osebe v posameznih primerih ni majhna. Tega se je zavedal zakonodajalec tudi ob sprejemanju ZPIZ-2, zato je predpisal, da pokojninski zavod določi najnižji in najvišji znesek odškodnine, ki jo lahko zahteva od fizične osebe, ki je namenoma ali iz malomarnosti povzročila invalidnost, potrebo po tuji pomoči in postrežbi ali je kriva za smrt zavarovanca. Tako je svet sprejel sklep, ki določa, da je najnižji znesek odškodnine 20 evrov, najvišji pa 50-kratnik najnižje pokojninske osnove, kar je v tem trenutku 37.921 evrov. Iz dosedanje prakse sledi, da v odškodninskih zahtevkih zoper fizične osebe ni bila dosežena zgornja meja višine odškodnine. Zavod je v pretežni večini zadev postopke vodil zoper pravne osebe ali s.p., le v manjši meri pa zoper fizične osebe. V obdobju od 1. januarja 2010 do 20 novembra 2013 je bilo obravnavanih 286 zadev. Treba pa je poudariti, da mora pokojninski zavod, ko ugotovi škodo, v skladu z zakonom povzročitelja o tem obvestiti in mu določiti rok za njeno povrnitev. Šele če povzročitelj škode ne poravna v določenem roku, jo zavod uveljavlja pri pristojnem sodišču. Od 286 omenjenih zadev je zavod od povzročitelja pisno zahteval povračilo škode v 62 primerih, v 36 zadevah je že vložil tožbo, v 188 zadevah pa gre za ugotavljanje dejanskega stanja. Vsak primer je namreč treba skrbno pregledati in temeljito razčistiti dejansko stanje in vse okoliščine. Še posebej zahtevni so primeri, ko gre za škodne dogodke zaradi prometnih nesreč in ko je treba ugotavljati, ali je do nesreče prišlo namenoma ali iz malomarnosti ali celo s kaznivim dejanjem. V teh primerih namreč zavod ugotavlja, ali gre tudi za odškodninsko odgovornost zavarovalnice.
Ohranjanje zaposlitev delovnih invalidov
Sklep o merilih in postopku za določanje višine sredstev za kritje stroškov prilagoditve prostorov in delovnih sredstev ter za usposabljanje naj bi pripomogel k ohranjanju zaposlitev delovnih invalidov. Žal pa delodajalci le malo izkoriščajo možnost, da ZPIZ prevzame del teh stroškov. Sklep sveta ZPIZ konkretno določa, v kakšni višini in pod kakšnimi pogoji lahko pokojninski zavod krije stroške prilagoditve delovnih mest za invalide. Zato je med drugim tudi določeno, da mora delodajalec z delavcem, ki je delovni invalid, skleniti pogodbo o zaposlitvi za najmanj za eno leto, sicer namen sklepa – zagotavljati ohranitev zaposlitev delovnih invalidov, ne bi bil dosežen. Prav zato, ker poudarek velja ohranitvi zaposlitve delovnega invalida, omenjeni sklep sveta zavoda določa, da lahko zavod delno ali v celoti prevzame tudi plačilo stroškov za usposabljanja delovnega invalida, katerega izobrazba, usposobljenost in delovne izkušnje ne omogočajo neposredne premestitve na drugo delo. Mnenje, ali je treba prilagoditi prostore in delovna sredstva, kot tudi mnenje o potrebi po dodatnem usposabljanju delovnega invalida, pa daje izvedenski organ ZPIZ.
