Vaš svetovalec Mag. Janez Tekavc – januar 2014
Vračilo zapuščine ni mogoče
Bralka se je po smrti staršev odpovedala dedovanju v korist brata, ki je ostal na domačiji. Brat je kasneje umrl in z oporoko večino premoženja zapustil osebi, ki pa ni član družine, sinu pa namenil le manjši del. Bralko zanima, ali ima kake pravice, da bi se ji vrnila zapuščina, saj ob odpovedi dedovanja ni bil njen namen, da domačija preide v tuje roke.
Upravičenja, povezana z dedovanjem, se lahko upoštevajo le v razmerju do zapustnika, ne pa kasneje do preostalih dedičev. Bralka bi lahko dedovala po svojih starših, vendar se je temu odpovedala. Kakšni nagibi so jo pri tem vodili, pravno ni pomembno in svoje odpovedi zdaj ne more več preklicati niti ne more obnoviti zapuščinskega postopka po svojih starših. Brat je postal izključni lastnik premoženja s tem, ko je prevzel zapuščino, kar vključuje tudi delež, ki bi ga lahko dobila bralka, a se mu je odpovedala. Kot izključni lastnik bi lahko premoženje za časa svojega življenja prodal ne glede na voljo naše bralke, ob smrti pa ga je lahko z oporoko namenil komurkoli. Sin pokojnega brata ima pravico do svojega zakonitega ali vsaj nujnega deleža zapuščine. Če preostanek zapuščine, s katerim brat ni razpolagal, z oporoko ne zadošča za pokritje sinovega nujnega deleža, lahko sin zahteva zmanjšanje oporočnih razpolaganj. Bralka pa tega upravičenja nima, saj se ne šteje za nujno dedinjo niti nima nobenih upravičenj do nekdanje skupne domačije. Odločitve v zapuščinskem postopku so po navadi sprejete glede na pričakovanja v času odločanja, vendar zavezujejo tudi v primeru, če se dogodki morda odvijejo popolnoma drugače.
Prodaja solastnine
Bralka je bila solastnica nepremičnine, ki jo je pridobila z dedovanjem. Solastnici pa sta nepremičnino prodali, ne da bi bralka vedela za to. Tako je bila zelo presenečena, ko jo je nekega dne obiskal novi lastnik in ji povedal, da je kupil solastniške deleže. Zanima jo, kaj lahko stori, saj je kot solastnica imela predkupno pravico.
Bralka je res imela predkupno pravico, kar pomeni, da bi jo morali solastnici obvestiti o nameravani prodaji, o pogojih prodaje ter ji ponuditi, da jo kupi sama pod enakimi pogoji. Bralka bi nato imela 30 dni časa, da sporoči svojo odločitev ter da plača kupnino. Ker pa bralka o prodaji ni bila obveščena in s tem ni imela možnosti uveljavljanja predkupne pravice, ima zdaj možnost, da v šestih mesecih od dneva, ko je izvedela za prodajno pogodbo, zahteva njeno razveljavitev in da se nepremičnina pod enakimi pogoji proda njej. Upravičenje pa v vsakem primeru preneha po petih letih od prenosa lastnine na tretjega. Za izpodbijanje prodaje sta tako določena dva roka in tožba mora biti vložena znotraj teh rokov, kasneje pa tožbe ni več mogoče vlagati.
Dedovanje po razvezi
Bralka je bila do pred letom dni še poročena. O razvezi njene zakonske zveze je že bilo odločeno, tako da je že razvezana, o razdelitvi premoženja pa še ne. Nekdanji mož pa je umrl in bralko zanima, kaj bo predmet dedovanja in kdo bo sploh dedoval po njem.
Bralka z dnem razveze zakonske zveze ni več zakonita dedinja po nekdanjem možu. Dedovali bodo tako praviloma le otroci, lahko pa tudi še kdo drug, če je mož naredi oporoko in v njej določil še kakega drugega dediča. Morebitna nova partnerka bo dedovala le, če bo dokazala, da sta živela z nekdanjim možem v zunajzakonski zvezi. Dokaz pa bo moral biti zelo jasen, saj je bilo trajanje zveze dokaj kratko - manj kot eno leto, tako da je verjetneje, da bo sodišče ugotovilo, da zunaj zakonska zveza še ni nastala. Predmet dedovanja bo vse premoženje nekdanjega moža, ki ga je imel na dan svoje smrti. Ker o delu premoženja še poteka postopek za razdelitev, bo o spornem premoženju najprej treba odločiti, kaj je od koga, nato pa bo del, ki bi šel nekdanjemu možu, tudi predmet zapuščine po njem in razdelitve med njegove dediče. Namesto nekdanjega moža bodo kot druga stranka v postopku za razdelitev skupnega premoženja nastopali dediči po možu.
