Vaš svetovalec Dušan Bavec – januar 2014
Odpravnina za delo za določen čas
Kot piše bralec, je v začetku poletja sklenil pogodbo o zaposlitvi za določen čas sedmih mesecev, delovno razmerje pa se mu naj bi izteklo konec januarja. Delodajalec mu sicer obljublja podaljšanje pogodbe, zanima pa ga, ali bo upravičen do odpravnine, ki jo je uvedel novi zakon, tudi v primeru, če odkloni podaljšanje pogodbe.
Novi zakon o delovnih razmerjih ZDR-1, ki velja od 12. aprila 2013, res prinaša kot eno pomembnih novosti tudi to, da praviloma gre odpravnina zaposlenemu tudi ob izteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Izjema velja pri izteku pogodbe, ki je bila sklenjena za določen čas zavoljo nadomeščanja začasno odsotnega delavca, opravljanja sezonskega dela do treh mesecev ter zavoljo opravljanja javnih del ali vključitve v ukrepe aktivne politike zaposlovanja. Če delavec po prenehanju pogodbe za določen čas pri istem delodajalcu nepretrgoma nadaljuje z delom na podlagi sklenjene druge pogodbe (aneks ni dovolj) o zaposlitvi za določen čas, se odpravnina izplača za ves čas zaposlitve za določen čas šele ob prenehanju zadnje pogodbe za določen čas pri tem delodajalcu. Delavec pa nima pravice do odpravnine v primeru, ko v času trajanja ali po poteku pogodbe za določen čas sklene pogodbo za nedoločen čas ali če nadaljuje z delom na podlagi pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas, prav tako pa tudi ne, če ne sklene pogodbe za nedoločen čas za ustrezno delo, ki mu ga je ponudil delodajalec po poteku pogodbe za določen čas.
Zaposlovanje invalidov
Bralec je mali obrtnik čevljar, ki se s težavo prebija iz dneva v dan. Pred nedavnim mu je bil priznan status invalida s pravico do dela s polovičnim delovnim časom. Slišal pa je, da obstaja sklad, ki daje določene spodbude za zaposlovanje invalidov.
Na spletni strani Sklada RS za spodbujanje zaposlovanja invalidov http://www.svzi.gov.si/index.php?dep_id=4, so zelo razumljiva pojasnila, tako da ne bo težko izpolniti vloge, ki je prav tako dosegljiva na tej spletni strani. Predvsem kaže poudariti naslednji možnosti: oprostitev plačila prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in nagrade za preseganje kvote. Upravičenci obeh ugodnosti so delodajalci z najmanj 20 zaposlenimi in presegajo kvoto in tisti z manj kot 20 zaposlenimi in zaposlujejo invalide, čeprav zakon tega ne zahteva od njih Iste ugodnosti lahko črpajo tudi zaposleni s statusom s. p. in statusom invalida, torej samozaposleni invalidi. Do teh ugodnosti pa ni upravičen delodajalec, če je invalidnost delavca posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, ki je nastala pri njem!
