Zadovoljstvo je najbolj dobro čustvo!
»Dokler smo na črti kolikostnega pojmovanja sreče, ne moremo razumeti in doseči, da bi nam bila sreča nekaj notranjega, osebnega, del nas samih.
Dokler hočemo srečo samo imeti, ne moremo srečni biti.«
prof. dr. Anton Trstenjak
Pred tedni, ko smo pošiljali novoletne voščilnice, je bila v njih največkrat napisana beseda SREČA. O tem sem zadnje čase kar precej razmišljala. Povod za to pa mi je dal stavek v eni izmed nemških psiholoških revij, da je Nobelov nagrajenec in psiholog Daniel Kahneman menil, da je sreča predvsem stvar spomina. Človek se tega resnično zaveda šele, ko razmišlja, kako se je počutil v določenem času. Drugi psihologi spet menijo, da je sreča to, kar pogosto primerjamo z zadovoljstvom, da je stvar sedanjosti in prihodnosti.
Res pa je, da bi na to vprašanje vsak izmed nas odgovoril s svojega zornega kota.
Kahneman svetuje: »Uči se spoštovati, kar si imel in kar imaš. Pomembno je, da je človek ob tem zadovoljen.«
Mnogi misleci si zastavljajo tudi zanimivo vprašanje: »Ali so nas internet in nekatere novosti našega časa naredile srečnejše in bolj zadovoljne?«
Razmislite o tem!
Sreča je čustveno stanje, ki si ga vsi ljudje želijo. Skoraj vsak dan slišimo:
- »Srečen sem, da imam zdrave in dobre otroke.«
- »Srečna sem, da se mi je zdravje izboljšalo.«
- »Hčerka pri iskanju služba nima sreče.«
- »Sreča me je zapustila.«
Kako biti srečen?
S tem vprašanjem se že stoletja ubadajo pesniki, pisatelji, filozofi, teologi in mnogi drugi. Kljub temu pa še vedno ni enostavnega recepta, kako to doseči.
Morda se v stavku, ki sem ga nedavno tega prebrala v omenjeni reviji, skriva pomembna resnica: »Le zadovoljstvo je resnična sreča.« Zato je zadovoljstvo najbolj dobro čustvo!
Vsi tudi poznamo izrek: »Srečen je tisti, ki je z majhnim zadovoljen.«
Profesor G. Wagner iz Nemčije se že 30 let ukvarja s tem vprašanjem. Trenutno so rezultati njegovih raziskav pokazali, da je zdravje na prvem mestu zadovoljstva in sreče, nato uspeh na delovnem mestu, sledijo zadovoljstvo v medsebojnih odnosih in pripravljenost pomagati drugemu.
Če je človek zadovoljen, je tudi notranje miren. Še več, srečen je! Priznati pa moramo, da pot k zadovoljstvu ni enostavna. Če se malce ozremo okoli sebe, kaj hitro ugotovimo, da so nekateri skromni in da že majhne stvari sprožijo v njih čustvo zadovoljstva. Poznamo pa tudi »nergače«, ki jih vedno kaj vznemirja; z ničemer niso zadovoljni, niti ne s samim seboj.
In kaj ugotavljajo psihologi?
M. Steger meni, da je najpomembnejša pot k človekovemu zadovoljstvu in sreči to, da je radoveden. Na vseh področjih poskuša dodati kaj novega, svojega, ustvarjalnega. Če gre radovedno skozi življenje, se tudi duševno počuti bolje.
Zadovoljen človek je sposoben razviti pristen in dobrohoten odnos z drugimi ljudmi, predvsem pa pomagati potrebnim. Občutek, da si iz srca storil kaj dobrega za drugega, se nato kot bumerang vrne tudi k tebi in sproži posebno zadovoljstvo.
Vsak sam presodi, ali je njegova življenjska pot usmerjena k zadovoljstvu!
To pa je bil tudi moj namen!
