Podaljšan korak …

Dobro počutje | jan. '14

… naj postane del vašega vsakdanjika. Pomembno je, da se ga pravilno naučite in da pri takem tudi vztrajate. Z njim boste okrepili noge in vse telo, se pretegnili, povečali zmogljivost pljuč in se tudi izjemno sprostili in osvežili.

Če se sprašujete, ali je vse našteto res mogoče doseči samo s podaljšanim korakom, vam lahko le pritrdim in vas povabim k treningu. Namerno sem uporabila izraz trening, saj boste te korake do popolne obvladanosti morali večkrat pravilno ponoviti in nato čim pogosteje uporabljati. Spet moram posebej omeniti povezano in celostno dihanje, ki smo ga v preteklosti že večkrat podrobneje opisali, zato vam predlagam, da pobrskate po lanskih številkah in ga usvojite.
Pred učenjem podaljšanega koraka se ogrejte z navadno, tudi malce hitrejšo hojo, z mahanjem rok in s kroženji po vaši izbiri. Kolena dvigujte više in če zmorete, ob kakem drevesu tudi zamahnite z nogami naprej in nazaj. Večkrat tudi poglobljeno vdihnite in izdihnite skozi nos. Skratka, ogrejte telo in se predvsem dodobra pretegnite.
Na začetku z eno nogo samo malo podaljšajte korak. Nato se odrinite z zadnje noge in se močno dvignite s prednjo nogo ter se vzravnajte in izprsite in »iztrebušite«. Pomembno je, da v končni fazi oba na slikah prikazana položaja kar se da skladno in mehko povežete med seboj.
Ko se spustite v položaj 1, izdihnite in ob tem izpraznite pljuča, kolikor je le mogoče. Korak naprej naj bo v začetku le malo daljši od vašega naravnega in začnite ga podaljševati šele po kakem tednu redne vadbe. S postopnim podaljševanjem boste dosegli tudi postopno povečanje moči v nogah in v vsem telesu ter iztisnili več zraka iz pljuč. Tudi sklepi se bodo okrepili, mišice stegen raztegnile, vaš korak pa bo postal bolj prožen. Celotno vajo delajte z občutkom, nežno in brez pretiravanja, kar v bistvu pomeni, da je že najmanjša bolečina skrajna meja vašega gibanja. Priporočam vam, da to pravilo osvojite predvsem tisti, ki se že ubadate s kakimi bolečinskimi stanji. Ob vztrajnosti boste tudi vi (če poškodbe le niso preveč uničile tkiva) napredovali in se počutili bolje. Tudi gibanje rok naj bo popolnoma naravno kot pri navadni hoji: nasprotna roka in nasprotna noga ali pa izpostavljeno na eni strani, kot je prikazano na sliki 1.
Po izdihu se kar se da močno odrinite z zadnjo nogo in se hkrati s sprednjo dvignite navzgor in naravno vdihnite, da telo napolnite s svežim zrakom. Ob zaključevanju vdiha se potrudite in se popolnoma vzravnajte. Ob tem se vedno kar se da izprsite, »iztrebušite« in izbočite (kot lok), potisnite boke naprej in stisnite zadnjico ter privzdignite brado. Tudi dlani odprite, kot je prikazano na sliki 2. V tem položaju zavestno spustite ramena in začutite občutek olajšanja. Če ste začetniki, ostanite v tem položaju še dva do tri vdihe in izdihe, da se spočijete.
Vajo delajte povezano, da stopite naprej najprej z eno nogo in se nato dvignete in nato še z drugo nogo in to nadaljujte, dokler imate toliko moči, da vaja teče lepo gladko in v celoti povezano.
Nekateri se boste ob učenju usklajenosti gibanja morali bolj potruditi, drugim bo šlo laže. Priporočilo vsem pa je, da dajte vaji čas, da se izkaže in ne vrzite prehitro puške v koruzo. Vsem, ki okrevate po kaki bolezni ali poškodbi pa svetujem, da z nogo, ki jo želite okrepiti, vajo ponovite nekajkrat več kot z drugo.
Moja želja za to leto pa je, da ga skupaj prehodimo s čim krepkejšimi nogami in čim lahkotneje.