Naj mraz ne bo ovira za sprehod
Izsledki javnomnenjskih raziskav pričajo, da je večina pripadnikov tretje generacije prepričana, da je mrzli del leta namenjen predvsem počitku na toplem, ter da je povsem normalno, če človek pozimi je bolj kalorično hrano – če se zredi, pač spomladi spet shujša. Obe prepričanji nimata objektivne podlage.
Gibanje v naravi v vseh letnih časih koristi zdravju, izboljšuje počutje in dviguje razpoloženje. Zato ni vzroka, da bi se pozimi zadrževali le med štirimi stenami. Pri gibanju na prostem se aktivirajo številne vezi, mišice in mišične skupine, ki pri gibanju v telovadnici ali fitnes centru mirujejo ali pa so (pretežno) pasivne. Spodbudno je tudi dejstvo, da pri gibanju na mrazu in po zasneženi podlagi porabimo več energije kot v toplih mesecih, le več previdnosti in zmernosti je potrebne.
Najbolj pogoste oblike zimske rekreacije so hoja (klasična in nordijska), planinarjenje (lažje planinske ture), telovadba, drsanje na ledu, sankanje, kepanje, smučanje – alpsko in tek na smučeh (ta je zlasti primeren za seniorje), igre z žogo, v dobrih pogojih in če nam zdravje dopušča pa tudi vožnja s kolesom, tek ter intervalno gibanje (izmenični tek in hoja v izbranih časovnih intervalih).
Dobro obuti in primerno oblečeni
Garderobo in opremo prilagodimo vremenu. Oblecimo se po načelu čebule, torej v plasteh, kar nam omogoča, da se ob večjem naporu, ko se ogrejemo, slečemo, ko pa upočasnimo tempo in se umirimo, pa se vnovič oblečemo. Obutev naj bo dovolj trpežna, nepremočljiva in robustna, da prepreči mraz in drsenje. Kdor se boji, da se bo prehladil ali zbolel, naj upošteva, da morajo biti na toplem predvsem glava, vrat, roke in noge. Kar pomeni, da si je treba omisliti ustrezno pokrivalo (najbolje nepremočljivo, a kljub temu zračno), topel, mehak šal ali visok ovratnik, tople, najbolje nepremočljive rokavice in nogavice ter ustrezno obutev. Pomembno je, da si pred in med gibanjem privoščimo primeren prigrizek. Čeprav pozimi pogosto nismo žejni, telo kljub temu potrebuje dovolj tekočine, zato poskrbimo, da bomo zaužili dovolj vode (čaja, soka, limonade) pred vadbo, med njo in po njej. Po vrnitvi domov si privoščimo lahek topel obrok in tople napitke.
Gibanje v naravi pozimi nam pomaga, da se 'prezračimo in prevetrimo', spodbuja prebavo in presnovo, pospešuje dihanje, poživlja krvni obtok ter okrepi delovanje srca in ožilja, koristi čutilom in živčevju, krepi gibalni aparat, koristi pa tudi malim sivim celicam v možganih in krepi mentalne sposobnosti. Izboljšuje se tudi sposobnost ohranjanja telesnega ravnotežja, človek je bolj poskočen in odporen na neprijetne vplive iz zunanjega okolja. Povečata se njegova moč in vzdržljivost, zmanjša se nevarnost zdrsov, udarcev in padcev. Človek, ki se veliko giblje v vseh letnih časih, je bolj mladosten in vitalen, hkrati pa se počasneje stara. Gibanje pripomore tudi k optimističnemu razpoloženju ter preprečuje melanholijo in depresivno razpoloženje, ki sta v zimskih dneh zaradi pomanjkanja sončne svetlobe še pogostejša.
Torej, če ste pogledali skozi okno in opazili, da je oblačno in vetrovno, termometer pa se vztrajno spušča proti ničli, se vsaj za pol urice odpravite na prosto. Kadar se vam ne ljubi, pa navdušenje in motivacijo poiščite v dobri družbi, s katero je zimska rekreacija še bolj prijetna in učinkovita.
