Jedi, ki grejejo
V hladnejšem delu leta je dobro uživati hrano, ki sprošča več energije, presežno pa nalaga. V načelu hrana intenzivno rdečih, oranžnih in rumenih barv greje in poživlja, hladi pa tista, ki vsebuje veliko vode, kar pomeni sadje in zelenjava, ali izraženo v barvah zelena, modra, purpurna in bela. Zato med hladne jedi uvrščamo tudi mleko in mlečne izdelke.
Tudi znotraj posameznih kategorij so razlike. Tako med sadjem in zelenjavo tisti, ki so bolj bogati z rudninami in bolj suhi, bolj ogrejejo kot tisti, ki so siromašni z minerali. Živila kislega, slanega in pekočega okusa grejejo bolj, živila trpkega in grenkega okusa pa hladijo. Beljakovine močno ogrejejo, ogljikovi hidrati pa hladijo. Rdeče meso izrazito greje, najbolj jagnjetina, perutnina manj, ribe pa sploh ne.
Po ajurvedi, ki je znana že devet tisoč let in je osnova za medicinska dognanja starih Kitajcev, Egipčanov in Grkov, so vroče tudi začimbe. Zelo vroče so cimet in nageljnove žbice, suh ingver in čili, hren, črni in kajenski poper, česen in šalotka; med vroče začimbe sodijo brinove jagode, drobnjak, gorčica, janež, kumina, kurkuma, lovor, muškatni oreh, pehtran, šetraj, timijan, vanilja, rožmarin, peteršilj in koriander.
Od pijač sodijo med tople rdeče vino, žgane pijače in kava. Zato je kuhano vino z nageljnovimi žbicami tako primerno za zimski čas. Pivo sodi med hladne pijače. Zeliščni čaji in pravi čaji povečini hladijo, izjema je pu-erh, ki pospešuje presnovo in zato greje. Če pa zeliščne čaje pripravimo z janežem, kumino ali ingverjem, potem grejejo. Od žit najbolj ogreje rž, medtem ko vse vrste pšenice delujejo hladno. Grejejo tudi riž, ajda, proso in koruza.
Ajurveda poleg živil, ki grejejo ali hladijo, pozna tudi nevtralna živila. Mednje uvršča koruzo, rž, stročnice, oreške in mleko, ki jih druge metode razvrščajo drugače. Zlasti oreški naj bi bili po teoriji o skoncentrirani suhi hrani tisti, ki močno ogrejejo. Med topla sodijo tudi različna olja, zlasti sezamovo; hladna pa naj bi bila kokosovo in sončnično olje. Sladke jedi v načelu delujejo hladno, razen médu, ki močno ogreje. Zato je v zimskem času primeren dodatek čaju. Banane ter drugo tropsko sadje in citrusi sodijo med hladne jedi, kar je razumljivo, če vemo, od kod so doma.
Že če upoštevamo tradicionalne slovenske jedi in pijače v določenem koledarskem delu leta, pravzaprav ne moremo zgrešiti. Že stoletja so naši predniki pozimi uživali več rdečega mesa kot v toplem letnem obdobju ter čaju primešali méd in vanj natrosili cimet, da so mu vdihnili več ''toplote''. Pa vendar se pozimi ne bomo odrekli solati, marveč bomo obrok kombinirali in ga uravnotežili. Vedno moramo uživati zelo raznovrstno hrano, če hočemo ohraniti ravnovesje v telesu – kar je najpomembnejši dejavnik za ohranitev zdravja.
