Prostata: hrana blaži in zdravi
Po petdesetem letu starosti ima več kot polovica moških težave zaradi povečane prostate; če drugega ne, pri uriniranju, vendar te težave moški povezujejo s staranjem.
Prostata je žleza, ki jo imajo moški in pod mehurjem in obdaja sečnico, po kateri urin odteka iz sečnega mehurja. Skozi prostato poteka tudi semensko izvodilo. V zrelosti doseže velikost kostanja in težo približno dvajset gramov, z leti pa spet raste. Če ne-rakastega povečanja (benigna hiperplazija prostate) ne zdravimo, bolezen napreduje in vodi do okužbe sečil, nastanka kamnov v mehurju, akutnega in kroničnega zastoja urina in trajne okvare mehurja.
Po mnenju raziskovalcev pa za prostato lahko veliko naredijo moški sami. Z rednimi spolnimi odnosi ter z izborom hrane preprečujejo vnetne procese sečil. Japonske, britanske in ameriške raziskave so pokazale, da z ustrezno hrano prehod iz latentnega v aktivno rakasto obolenje preložimo na kasnejši čas ali celo preprečimo.
Direkten preprečevalni vpliv na prostato imajo minerali cink, selen, kalcij in magnezij, nenasičene maščobne kisline omega 3 ter vitamina E in C, likopen in drugi karotenoidi, flavonoidne snovi ter nekatere aminokisline, zlasti glicin, glutaminska kislina in fenilalanin.
Cink zagotavlja hormonsko ravnotežje v prostati, spodbuja zdravo prostato in preprečuje vnetja. Mnogi prisegajo na bučna semena in bučno olje, bogata s cinkom, vsebujeta pa tudi kukurbitin. To je redka aminokislina, ki preprečuje rast prostate. Drugi rastlinski viri cinka so še pšenični kalčki, soja in leča. Izkoristek cinka povečujejo beljakovine, kalcij in fosfor ter vitamin C, zmanjšujejo pa vlaknine in fitati iz stročnic in špinače. Boljši je izkoristek cinka iz živalskih virov: v govedini pašnih živali, jagnjetini in v divjačini, v ostrigah in sardinah. V praksi to pomeni, naj bo kosilo sestavljeno iz koščka mesa, veliko skledo solate z jogurtovim prelivom in bučnimi semeni. Ali pa: jetrni namaz in kislo zelje na kruhu, košček sira in kozarec jogurta.
Aminokisline glicin, glutamin in fenilalanin močno blažijo težave s prostato. Najbolje jih je uživati vse skupaj v beljakovinski hrani: v sirotki in siru, v pistacijah, polžih in korenju, v sezamu, jajcih, mleku, koruzi, krompirju, rižu in ovsu. Nenasičene maščobne kisline Omega 3 so v ribah, zlasti v sardinah, skušah in lososu. Preprečujejo otekanje prostate in omogočajo, da ostane vlažna in prožna. Prav omega 3 kisline so znane tudi po svojem močnem protivnetnem delovanju v sečilih.
Izogibati se je treba pretiranemu uživanju nasičenih maščobnih kislin, ker se pri presnovi teh tvorijo prosti radikali. Ti napadajo receptorje na celicah prostate, kar lahko povzroči napake ali genske okvare in take celice so manj odporne pred rakastim obolenjem. Pozorni moramo biti tudi pri nenasičenih maščobnih kislinah, saj je pomembno razmerje med omega 3 in omega 6 v oljih. Idealno razmerje je na primer v ričkovem ali totrovem olju. Varovalno delujejo tudi flavonoidne snovi v jagodičju, rdeči pesi, soji, zelenem čaju, jajčevcih in citrusih. Ob tem moramo veliko piti, da omogočimo izplakovanje bakterij iz mehurja. Med pomembne flavonoide sodi tudi genistin iz soje, ki je močan antioksidant in ovira rast celic tumorja. Cimet deluje razkuževalno zaradi eteričnega olja, ki ima cinamaldehid. Ta uničuje bakterije, viruse, gliste in zavira rast glivic v sečilih. Podobno delujejo probiotične bakterije.
Dve raziskavi sta potrdili tudi velik pomen karotenoidnih snovi, zlasti likopena iz paradižnikov ter vitaminov E, C in D in minerala selen za premagovanje najhujših težav s prostato. S starostjo se količina likopena v telesu zmanjšuje, zato je njegovo uživanje tako pomembno. Vitamina E je največ v pšeničnih kalčkih, pinjolah, lešnikih, sončničnih semenih in mandljih. Selena je veliko v česnu, rdečem zelju, sončničnih semenih, zelenem čaju, brazilskih oreških in orehih.
Manj kalcija, več magnezija
Še učinek dobimo s skupnim uživanjem vitaminov in mineralov. Vitamin D zavira rast kancerogenih in benignih tvorb, torej tudi ne-rakasto povečanje prostate. Zato je dobro uživati dopolnilo s kalcijem in magnezijem in vitaminom D, zlasti izkoristiti sončne dneve. Odrasel moški ne bi smel zaužiti več kot 2000 mg kalcija na dan, saj je tveganje, da se bo razvil rak prostate, pri njem trikrat večje kot pri tistih moških, pri katerih je odmerek nižji od 500 mg kalcija na dan. Preveliki odmerki kalcija namreč zmanjšujejo učinkovitost vitamina D. Magnezij je pomemben v kombinaciji s kalcijem, hkrati je pomemben za sproščanje mišic, zato pri bolnikih z benignim povečanjem prostate blaži težave pri uriniranju. Pri sladkornih bolnikih je visoka stopnja glukoze v krvi hrana za razvoj rakastih celic prostate. Magnezij sprošča hormon inzulin, ki nadzoruje krvni sladkor. Največ magnezija je v kakavu, sončničnih in bučnih semenih in oreških, zato je dobro uživati temno čokolado z lešniki.
Vlaknine znižujejo raven moškega hormona testosterona in pospešujejo izločanje testosterona z blatom. Visoko vsebnost vlaknin imajo kosmiči in vse stročnice. Vendar si znanstveniki glede vlaken niso povsem enotni. Raziskave so namreč dokazale, da je zmanjševanje testosterona v neposredni povezavi z naraščanjem tveganja, da se bo latentna oblika raka na prostati razvila v aktivno obliko. Spet druge raziskave dokazujejo, da uživanje polnovrednih žit, v katerih je velik delež topnih vlaknin, zmanjšuje nevarnost raka prostate.
Moški s težavami prostate naj bi se izogibali pretiranemu uživanju kave, čaja, alkohola, zlasti še piva in žganih pijač, skrbijo naj za zmanjšanje stresa in za redno telesno aktivnost, sem sodijo tudi spolni odnosi.
Za dobro delovanje prostate je treba upoštevati še tele napotke: moški naj urinirajo sede; naj se sprostijo na stranišču; kopajo naj se v topli vodi (toplice); naj aktivno hodijo in naj ob sedečem delu večkrat vstanejo in se pretegnejo.
Pecivo z bučnim oljem
Štiri rumenjake in 180 g sladkorja penasto zmešamo, prilijemo deciliter bučnega olja, dva decilitra mleka in tri žlice ruma. Posebej iz prihranjenih beljakov stepemo čvrst beljakov sneg in ga skupaj z 200 g moke, zavitkom pecilnega praška in 70 g mletih bučnih semen vmešamo v tekočo zmes. Testo zlijemo v model in pečemo približno 45 minut pri 170 stopinjah. Ohlajen kolač prelijemo s čokoladnim prelivom in okrasimo z bučnimi semeni.
Kozličji medaljoni v sezamovi skorjici: medaljoni naj bodo iz ledvenega dela kozlička, potrebujemo še liste žajblja, rezine kozjega sira, nekaj kozjega jogurta, jajce, nekaj drobtin in sezam. Medaljone solimo in popramo, nanje položimo liste žajblja in rezino sira. Na vrh položimo drugi medaljon, pritisnemo ali ga spnemo, povaljamo v polnovredni moki, jogurtu z žvrkljanim jajcem in v drobtinicah s sezamom. Ocvremo. Ponudimo z veliko solate.
