Gibanje Rastoče knjige in odličnosti
Novomeščana dr. Janeza Gabrijelčiča poznajo njegovi prijatelji kot »največjega romantika med ekonomisti«, saj je po duši humanist, občudovalec umetnosti in tudi odličen pianist. Že desetletja veliko svojega časa in znanja namenja univerzalni odličnosti kot viziji in cilju naše družbe. S somišljeniki je udejanil mednarodni Forum odličnosti in mojstrstva Otočec, ki poteka že 25 let, na prelomu tisočletja pa Rastočo knjigo, ki ji je dodal še Abecedo mojstrstva in odličnosti.
In kako je nastala ideja o Rastoči knjigi? »Ob prehodu v tretje tisočletje so se mnogi narodi lotevali velikih projektov, kot je milenijski most, milenijski stolp itd., zato sem razmišljal, da bi morali tudi Slovenci poudariti nekaj, kar je velikega, trajnega, s čimer se lahko identificiramo in s čimer moramo rasti tudi naprej. Velika stvar v naši zgodovini pa je knjiga, ki nas je ob pomanjkanju drugih znakov naše državnosti povezovala in zgradila v to, kar smo. Nedvomno smo kljub svoji fizični majhnosti veliki po svojih ljudeh in knjigah, ki so jih napisali. Ker pa se za narod knjige odločajo tudi nekateri drugi narodi, sem sklenil, da bomo mi imeli Rastočo knjigo,« pripoveduje dr. Gabrijelčič. »Lahko rečem, da je Rastoča knjiga eno samo dobrohotno spodbujanje izobraževanja in izpopolnjevanje za osebni napredek in hkrati za obče dobro.« Simbol za vse to pa je Deklica z Rastočo knjigo, postavljena v ljubljanskem parku z enakim imenom. S to posebno knjigo in z znanjem bo večno rasla. Kip deklice namreč vsako leto tudi v resnici zraste za dva centimetra, in sicer po posebnem tehnološkem postopku, ki ga opravita kamnosek in kipar. Vsako rast pa zaznamuje novo sporočilo. Na prvem piše, naj ne mine dan, da ne bi naredili česa dobrega zase, za družino, za ožjo in širšo skupnost; na drugem, da nenehno povečuj in izboljšuj svoje znanje ter ob tem spodbujaj tudi druge. Boris Pahor pa je prispeval univerzalno sporočilo: »Edino ljubezen bo rešila človeštvo«.
»Rastoča knjiga je nadstrankarska, je projekt civilne družbe in mora tak tudi ostati,« pripoveduje dr. Gabrijelčič.
Nenehno rastejo tudi kraji z Rastočo knjigo. »Veseli me, da je ne ustanavljajo le šole ali kulturne ustanove, ampak tudi društva, kot v Velikem Gabru, kjer so upokojenci postavili svojo Rastočo knjigo. Njihovo sodelovanje z drugimi dejavniki v kraju je tudi zgovoren primer, kako lahko ideje konkretno povezujemo z boljšim življenjem; v sklopu te posebne knjige so pripravili zelo konkreten projekt 'Domači korenček iz Velikega Gabra in okolice je najboljši v Sloveniji in srednji Evropi', ga podprli z znanjem (ekološko, etnološko …) in logistiko (posebna embalaža), pa tudi marketinško,« je zadovoljen.
Rastoče knjige sveta – slovenski inovativni projekt
Neverjeten pa je uspeh tega projekta v mednarodnem prostoru, zato so se kmalu rodile Združene Rastoče knjige sveta. Idejo je dr. Gabrijelčič predstavil tujim veleposlanikom in odziv je bil odličen. »Ruski veleposlanik mi je dejal, da se mora o tem pomembnem projektu posvetovati z njihovo vlado in najpomembnejšimi kulturnimi in znanstvenimi institucijami.« Ker po treh mesecih še ni bilo odgovora, je skoraj obupal; toda v Akademiji znanosti in umetnosti Ruske federacije so kar pol leta razpravljali, katero knjigo bi izbrali za svoj prispevek k Združenim Rastočim knjigam sveta, in se končno odločili za Tolstojevo Vojna in mir. Zanimivo je, da so se Indijci (njihov veleposlanik je prav zaradi tega projekta odpotoval v Indijo), izbrali za svojo najpomembnejšo knjigo Gandhijevo biografijo, ker je njegovo življenje – kot Rastoča knjiga - simbol povezovanja in miru. Norvežani so se odločili za Ibsenovo Noro, Irci za Yeatsove poezije, Finci pa za svoj znameniti narodni ep Kalevalo itd. Odlomke iz omenjenih del prebirajo veleposlaniki, kar je mogoče slišati in videti na medmrežju. Več tujih veleposlanikov in drugih gostov je tudi že prehodilo pot Rastoče knjige, odličnosti in mojstrstva, ki se vije od Ljubljane prek Stične, Velikega Gabra, Trebnjega, Dolenjskih Toplic Šentruperta in Brusnic.
Za osebno rast in skupen napredek
To je misel iz uvoda k Abecedi odličnosti, mojstrstva in etike, ki jo je dr. Gabrijelčič zasnoval v duhu širjenja znanja, etičnega delovanja in osebnostne rasti. »Ta projekt je poklon moji pokojni ženi, ki je bila avtorica slovenske različice miselnih vzorcev in je o tem napisala tudi štiri knjige. Zaradi svoje univerzalnosti, celovitosti in strateške dolgoročnosti jo lahko koristno uporabljajo tako mladi ljudje, kot starostniki; tako menedžerji, učitelji, kot politiki in vsi drugi; tako v šolah, kot tudi v podjetjih. Z njeno uporabo lahko postane vsak posameznik celovita, odgovorna osebnost s pokončno držo. Take ljudi Slovenija v teh hudih časih izjemno potrebuje,« je jasen Janez Gabrijelčič. Veseli ga, da so v občini Trebnje prepoznali sporočilnost in moč tega projekta, in so za leto 2014 izdali koledar z dodano vrednostjo – z miselnimi vzorci, ki vabijo k sodelovanju. Učenci spoznavajo ta projekt že v šolah, doma pa bodo »učili« in spodbujali svoje starše, stare starše, da razmišljajo in dopolnjujejo abecedo odličnosti, mojstrstva in etike, hkrati pa tudi sebe.
Osrednje gibalo projekta je širjenje in poglabljanje znanj, etičnega delovanja in ustvarjalnosti. Pri vsaki črki abecede so najprej posebej navedene nekatere osnovne vrednote, misli, pregovori, velike osebnosti, pa tudi nekatere negativne vrednote, lastnosti, značilnosti - v razmislek, kaj in kako delovati, kako obrniti negativne vzorce v pozitivne, kako še bolj ozavestiti in osmisliti sebe in svoje delo.
Ni odličnosti brez etike
Izjemen pečat pa je dr. Gabrijelčič pustil tudi z mednarodnim Forumom odličnosti. »Vizija Društvu ekonomistov Dolenjske in Bele krajine je bila graditi univerzalno odličnost, ta pa temelji na univerzalnem znanju. Na tej osnovi smo se odločali za organizacijo mednarodnega Foruma odličnosti in mojstrstva Otočec«. Ob tem dodaja, da je odličnost prizadevanje za nadpovprečnost; saj če bomo v Sloveniji gojili samo povprečnost, bo to nevarno spričo naše fizične majhnosti. Le na podlagi univerzalnih in poglobljenih znanj, ob iskanju in spodbujanju skupno dobrega – tudi strpnosti, odgovornosti, sodelovanja, empatije - bomo lahko napredovali. Na forumu podeljujejo tudi veliko nagrado odličnosti in mojstrstva, ki je pravzaprav edina tovrstna slovenska nagrada za izjemne dosežke na različnih področjih.
Dr. Janez Gabrijelčič vedno znova poudarja, da ni odličnosti brez etike. S predanim delom in osebnim zgledom, z zaupanjem v moč znanja in v duhovne potenciale ter s prepričanjem, da bomo ne le kot posamezniki, ampak kot družba uspešni na poti k odličnosti, počasi in vztrajno – kot voda dolbe kamen – dosega, da se njegova prizadevanja spreminjajo v pravo gibanje.
