Z novimi kolki poskočno naprej
Zamenjave kolka sodijo med pogoste, a tudi najbolj uspešne operacije, saj si po njih ljudje po navadi hitro opomorejo. Najbolj pogoste so zamenjave kolkov zaradi degenerativnih sprememb. O posegu, o vrsti kolčnih sklepov in o okrevanju po operaciji smo se pogovarjali s dr. Simonom Kovačem, vodjo protetike v bolnišnici Valdoltra.
Zakaj pride do obrabe kolkov?
Vzroka ne poznamo. Tkiva se starajo pri vseh, do sprememb pa pride le pri nekaterih, a še to zelo različno, prej ali kasneje, hitro ali počasneje.
Ne vemo tudi, čemu kolčni sklepi pri enem človeku degenerirajo, pri drugem pa ne. Vemo pa, da se to pogosteje zgodi pri bolnikih s sistemskimi boleznimi, kot je revmatoidni artritis, ki uničuje hrustanec. Bolnikov, ki potrebujejo zamenjavo kolka zavoljo tega razloga, je sicer vse manj, kar je posledica boljšega zdravljenja revmatoidnega artritisa in drugih avto imunih bolezni, ki prizadenejo sklepe in tkiva ob njih. Nekaj je tudi bolnikov z večjimi prirojenimi nepravilnostmi ter bolnikov s tako imenovanim preartrotičnim stanjem, kjer kolki anatomsko niso povsem normalni. Te spremembe lahko dolgoročno pripeljejo do obrabe kolka. Nekaj zamenjav je potrebnih zaradi posledic zlomov, ki jih v začetku zdravijo travmatologi (post-travmatska obraba). Največ pa je degenerativnih sprememb, povezanih s staranjem, z obrabo torej. Povprečna starost operirancev je med 65 in 70 leti. Operiramo pa seveda tudi veliko mlajše bolnike.
Koliko pa lahko na obrabo kolkov vpliva debelost?
Načeloma vpliva, verjetno so zaradi teže tudi bolečine hujše in hitreje se razvijejo znaki bolezni. Ni pa povsem jasno, kako znižanje telesne teže vpliva na simptome obrabe ali na zmanjšanje potrebe po operativnem posegu. Pri obrabi kolen pa vemo, da ima teža precejšen vpliv. V eni od raziskav so pregledali podatke ljudi, ki so bili predvideni za operacijo kolena. Nekaterim so med raziskavo zmanjšali telesno težo in bolečine v kolenu so postale znosne, zato potem zamenjava ni bila več potrebna.
Kolikšen je vpliv genetika na poškodbo kolka?
Najverjetneje obstaja genetska predispozicija za nastanek obrabe. Lahko torej vpliva, nujno pa to ni. Če je imela, denimo, mama degenerativne spremembe kolka, se lahko zgodi, da jih bo imel v kasnejših letih tudi njen otrok, vendar pa se to zgodi ali pa tudi ne. Deduje se vsekakor ne. Med populacijo, ki potrebuje zamenjavo kolka, je več žensk kot moških. Zakaj? Tega ne vemo.
Kaj se zgodi pri degeneraciji kolčnega sklepa?
Hrustanec začne propadati brez jasnega, znanega vzroka. Najbolj moteč znak tega procesa je bolečina. Zelo različno pa je, kdaj se pri kom pojavi bolečina zaradi obrabe sklepa. V praksi so pogosti primeri, ko je kolk po vsej površini obrabljen, a človek vseeno hodi brez večjih bolečin. Drugič pa vidimo, da je obrabljen samo na delček sklepa, ki po navadi začne hitro boleti, saj se na tistem delu pojavlja večji pritisk. Poleg tega je bolečina lahko povezana tudi z akutnimi vnetji, ko pride do izliva v sklep. Sklep oteče, vendar se to na kolenu vidi že na zunaj, medtem ko se na kolku ne.
Kaj pri kolčnem sklepu pravzaprav zamenjate?
Obrabljeno glavico stegnenice odrežemo. Namesto tega dela sklepa vstavimo v stegnenico deblo proteze, na katerega nastavimo kovinsko ali keramično glavico. V jamico sklepa namestimo kovinsko ponvico, vanjo pa vstavimo visokomolekularen polietilenski vložek, lahko je tudi keramičen. Ponvica in stegnenično deblo se v kost vrasteta. So pa tudi proteze, ki jih v kost zacementiramo.
Umetni kolki so torej iz različnih materialov?
Da, materiali so različni. O tem, kdo bo imel kakšno protezo, se odločamo v odvisnosti od starosti, splošnega zdravstvenega stana in potreb bolnika.
Na splošno proteze delimo na cementne, kjer je protezo treba pritrditi s kostnim cementom, in brezcementne. Cene so različne, od tisoč do dva tisoč evrov. To je odvisno predvsem od materiala. Najcenejše so proteze iz klasičnega polietilena, dražji je polietilen, ki je posebej obdelan, obžarčen, lahko prepojen z vitaminom E, najdražja pa je keramika. Če vstavimo keramično glavico in keramičen vložek v ponvico, je obraba daleč najmanjša, je skoraj ni. Keramični delci ne povzročajo tako imenovanega topljenja kosti, osteolize. Ko se polietilenski delci zaradi obrabe sproščajo, padajo v sklep in med protezo ter kost. Na tem mestu se nato razvije vnetna reakcija, kost se začne topiti, zato je treba protezo čez čas zamenjati. Pri keramiki pa se to ne dogaja. Zato keramične proteze dobijo predvsem mlajši bolniki. Prva generacije keramičnih protez je sicer pokala, a v zanemarljivem odstotku. Poleg tega se je v nekaterih primeri zgodilo, da je sklep škripal. Zdaj imamo že novo generacijo keramike, ko gre za je mešanico dveh materialov. Tu zlomov tako rekoč ni več, še vedno pa ne vemo, ali bo sklep škripal ali ne. Deblo proteze, ki ga vstavimo v stegnenico, je iz titanove zlitine, kovinske ponvice pa so iz titanove zlitine ali pa čistega titana.
Po podatkih švedskega registra, ki obstaja od leta 1989, so najboljše cementne proteze, saj najdlje zdržijo. Pri cementnih protezah se tudi le redko pojavijo stranski učinki, problem pa je, da jih je teže vnovič zamenjati. Zato pri nas in v večjem delu Evrope vstavljamo večinoma brezcemente proteze.
Je treba tudi umetni kolk še enkrat zamenjati?
Da, tudi ta se lahko izrabi ali pa ga moramo zamenjati zaradi drugih zapletov. Težko pa je reči, čez koliko časa se bo to zgodilo. Izkušnje pravijo, da vnovič operiramo približno odstotek bolnikov. Vendar so te številke relativne in ni mogoče reči, po petnajstih letih pa bo treba spet na operacijo. Morda se bo to res zgodilo, morda pa ne, morda bo minilo več let, morda pa vnovična operacija sploh ne bo potrebna.
Koliko časa traja operacija?
Sam operativni poseg traja v povprečju eno uro, a je k temu treba prišteti čas za anestezijo, pripravo pacienta, čiščenje pred prihodom drugega pacienta, prebujanje … V eni operacijski dvorani tako opravimo štiri operacije na dan.
Koliko bolnikov od omenjenih 3000 na leto pride na operacijo k vam? Koliko jih boste operirali letos?
Delamo po programu, ki temelji na pogodbi z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Letos, denimo, naj bi vstavili 1689 protez. Nekaj več kot 900 je kolkov, drugo so kolena. V tej številki so zajeti tudi tisti, ki jih je treba operirati še enkrat.
Kako dolgo morajo bolniki čakati na operacijo?
Če gre za razmajano protezo, potem ne moremo čakati. Če pa gre za novega bolnika, moram povedati, da se čakalna doba spet daljša, saj je zdaj od šest do osem mesecev. To je odvisno tudi od posameznih kirurgov,saj imajo nekateri krajšo, spet drugi daljšo čakalno dobo, a pacienti imajo pravico do proste izbire zdravnika. Pa še to: do letos nam je ZZZS za skrajševanje nedopustno dolgih čakalnih dob plačeval presežek operacij nad programom. Letos pa ne bomo dobili plačanih operacij, ki bi jih opravili nad pogodbeno dogovorjenim planom
Imate kaj samoplačnikov? Na primer takih, ki nočejo čakati in se odločijo, da bodo operacijo raje sami plačali?
Vsako leto operiramo nekaj tujcev, ki plačajo operacijo. Operirali smo tudi Slovence, ki imajo tuje zavarovanje, a takih, ki bi sami plačali poseg, doslej še ni bilo. Operacija stane približno 9000 evrov, kar je prav gotovo precejšen zalogaj za vsak žep.
Koliko časa traja rehabilitacija po operaciji?
Različno, odvisno od vzroka za zamenjavo in tudi od tega, kakšna je bila funkcija sklepa pred operacijo. Če je imel pacient zelo uničen kolk zaradi poškodbe, zdravljenje zagotovo traja dlje časa. Sicer pa traja po navadi dva do tri mesece. Zamenjave kolka sodijo med najbolj uspešne operacije in večinoma si ljudje po njih hitro opomorejo. V naši bolnišnici jih na noge postavimo že naslednje jutro po operaciji. Sprva uporabljajo bergle, imajo tudi spremstvo fizioterapevta. Svetujemo pa jim, da doma bergle čim prej opustijo, vsekakor pa tedaj, ko čutijo, da jih lahko. Povprečno po operaciji ostanejo pri nas sedem dni. Tudi to je odvisno od bolnika, od njegove pripravljenosti, psihičnega in fizičnega stanja.
Kako jim lajšate bolečine?
Takoj po operaciji dobijo zdravila proti bolečinam v kri, tretji dan pa večinoma že lahko dobijo tablete, ki jih dobijo tudi za domov. Tudi to je odvisno od posameznega bolnika. Z berglami hodijo toliko časa, kolikor se sami odločijo. Starejši, ki imajo še druge bolezni, jih večinoma uporabljajo dlje časa. Kontrola pa je dva do tri mesece po operaciji. Nekateri gredo na rehabilitacijo v zdravilišča, drugi spet ne, saj je zavarovalnica ne odobri vsem bolnikom. Pri zamenjavi kolen je odobrena pogosteje, ker je vodena fizioterapija praktično vedno potrebna.
