Obrabljene zobe lahko obnovimo

Obrabljene zobe lahko obnovimo

Dobro počutje | feb. '14

Zobje, natančneje njihova zunanja plast, sklenina, predstavljajo najtrše in proti obrabi najbolj odporno tkivo v telesu. Narava je poskrbela, da tako zobje učinkovito opravljajo glavno funkcijo - grizenje. Kljub temu pa se zobje obrabljajo. Ob normalni uporabi jih je vsako leto manj za približno 10 qm (mikrometrov). Povedano drugače, v sto letih se zobje skrajšajo in stanjšajo za milimeter.
O »normalni (upo)rabi« lahko govorimo, ko žvečimo na način, da so zobje, žvečne mišice in čeljustni sklep v harmoničnem, varovalnem odnosu, usklajen in harmoničen ugriz pa pomeni enakomerno porazdeljeno žvečno obremenitev po vsej površini zob.
Predstavljamo zgodbo pacienta, ki pa je podobna zgodbam večine pacientov po 50 letu starosti, ki se oglasijo v zobozdravniški ambulanti. Alojz je star 67 let in vse življenje redno obiskuje zobozdravnika, njegova ustna higiena je na visoki ravni. Vendar nam je zaupal, da “čuti, kako z njegovimi zobmi ni vse tako, kot bi moralo biti,” da opaža večjo občutljivost zob na desni strani zgoraj in da mu kdaj pa kdaj “škripa” v desnem čeljustnem sklepu.
Po celostnem pregledu ust smo ugotovili, da ima rahlo vneto dlesen, nekaj zob ima še stare plombe (obrabljene), ima pa tudi eno prevleko. Torej nič dramatičnega. Na prvi pogled, seveda. Zgodba pa se je zapletla, ko smo se odločili, da bomo analizirali njegov ugriz in da bomo  naredili fotografske posnetke njegovih zob.
Ne da bi se tega zavedal, ima gospod Alojz neusklajen odnos med zobmi, kar pomeni, da je nekatere zobe obremenjuje bolj, kot je normalno. Dodatna analiza je pokazala, da ponoči stiska zobe in jih še dodatno obremenjuje. Zaradi tega uničuje  svoje zobe in plombe veliko hitreje, kot bi jih sicer. In to zlasti na desni strani, kjer se tudi pojavljajo bolečine. Kisla hrana in pijače so zobe še dodatno topile. Fotografski posnetki so nam le še potrdili, da so njegovi zobje v slabem stanju: obrabljene plombe, razpoke v zobeh, poškodovane zobne površine. Njegovi sprednji zobje so dolgi od sedem do osem milimetrov. Ko smo ga vprašali, kaj si misli o svojih kratkih zobeh, je odgovoril, da sicer ve, da so bili njegovi zobje nekoč daljši, a je bil prepričan, da so mu narava in leta vzela, kar je normalno in pričakovano. Ob informaciji, da je njegovo stanje zob enako normalni obrabi v 350 letih življenja, če bi seveda tako dolgo živel, je bil več kot presenečen. Predlagali smo  mu dve rešitvi. Prva je vsebovala uravnoteženje ugriza in izdelavo opornice, ki bo ponoči varovala zobe. Druga rešitev pa je bila obnova poškodovanih zob s keramičnimi plombami (uravnoteženje ugriza je bilo vključeno) in izdelava opornice. Gospod se je odločil, da bo ne le rešil svoje zobe, pač pa jih bo tudi obnovil.
Obnovite  svoj nasmeh
Vedite, da zobe lahko izgubite zaradi treh razlogov: parodontalne bolezni, kariesa ali poškodb. Če izvzamemo športno-rekreativne poškodbe in nesreče, je glavni vzrok poškodb zob obraba zavoljo neharmoničnega ugriza in obraba zoba zaradi vpliva kislin. Veliko ljudi ima navado, da med spanjem stiska zobe, čemur rečemo bruksizem. Ta zobe še bolj uničuje.
Kratkih zob, občutljivosti pri ugrizu ter poškodovanih zob, plomb ali prevlek (mostičkov) ne pripisujte starosti in svojim letom, v 90 odstotkih primerov je temu kriva pretirana obraba, na katero pa se zobje, mišice in pacienti navadijo. Če pa smo se nečesa navadili, to še ne pomeni, da nam ne bi škodovalo in da tega ne bi mogli zaustaviti ter popraviti.
Če ste starejši od petdeset let, imate verjetno imate v ustih še vedno amalgamske plombe, ki niso le neprijetne na pogled, pač pa lahko zaradi obrabe in dotrajanosti zobu celo škodijo. Le malo takih plomb še vedno primerno zapira sklenino in varuje zob, zato se posvetujte z zobozdravnikom o sistematični zamenjavi amalgamskih plomb z belimi ali inleyi. Dober estetski zobozdravnik vam lahko nadgradi vaš nasmeh in omogoči, da boste svoje zobe ohranili do konca življenja.


Vaši komentarji


© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media