Slavospev vojvodini Kranjski

Zgodbe | feb. '14

Grad Bogenšperk je pomemben slovenski kulturni spomenik. Leta 1672 ga je kupil Janez Vajkard Valvasor in v njem uredil bogato knjižnico, grafično zbirko in delavnico za bakroreze. V gradu je nastajalo gradivo za znamenito delo Slava vojvodine Kranjske in za druge knjige.

Poslopje, pozidano nad Šmartnim pri Litiji, je v pisnih virih prvič omenjeno leta 1533. Zdajšnjo podobo je dobilo v 17. stoletju. Dvajset let (1672-1692) je bil njegov lastnik prvi kranjski polihistor baron Janez Vajkard Valvasor. Med njegovimi z bakrorezi opremljenimi knjižnimi deli so številne historično-topografske in umetnostne stvaritve. Najobsežnejša in najbolj popolna stvaritev pa je vsekakor Slava vojvodine Kranjske. Izšla je v Nürnbergu leta 1689.
Svetnik Narodnega muzeja Slovenije dr. Branko Reisp ob proučevanju Valvasorjevih talentov ugotavlja, da je bil zgodovinar, zemljepisec, narodopisec, krajepisec, kartograf, naravoslovec, tehnik, zbiratelj, risar, založnik, vojak in poveljnik. Bil je tudi stotnik kranjskih dežel in Dolenjske ter član Angleške kraljevske družbe.
Zaradi značilnih osebnih lastnosti, izjemne vedoželjnosti, raziskovalne vneme, odločnosti in velike ljubezni do domovine se je Valvasor lotil obsežnega dela. Spoznal je namreč, da tujci ne poznajo njegove domovine in njenih posebnosti. Leta 1678 je na Bogenšperku ustanovil grafično podjetje, zbral risarje in bakrorezce in jih vzdrževal na svoje stroške. Valvasor je prepotoval celotno Kranjsko, Koroško in soseščino. Povsod je spraševal, risal in meril
V uvodu k Slavi vojvodine Kranjske je Valvasor zapisal: »To je resnična, temeljita in prava lega in ustroj v marsikateri stari in novi zgodovinski knjigi sicer slavno omenjene, vendar doslej še ne prav popisane rimsko-cesarske dedne dežele, s polnim in izčrpnim popisom vseh njenih pokrajin, dolin, polj, gozdov, gora, tekočih in stoječih voda, podzemeljskih gorskih jezer, zlasti svetovno znanega čudežnega Cerkniškega jezera ...«

Predstavitev dežele
V tej obsežni, poglobljeni predstavitvi dežele je bil Valvasor dosleden tudi v predstavitvi gradov, trgov, mest in njihovih nekdanjih lastnikov, prebivalcev, njihove govorice, navad. Ta zgodovinsko-topografski opis je izšel v petnajstih knjigah in v posebnih štirih knjigah, opremljenih s številnimi risbami in ličnimi bakrorezi.
Valvasorjeva dela so na Bogenšperku nastajala v nemškem jeziku pred dobrimi 330. leti. Prvi jih je prevajal na naš jezik dr. Mirko Rupel. Leta 1936 je objavil prvo knjigo Valvasorjeva berila, pozneje so izšli še nekateri njegovi prevodi in prevodi drugih avtorjev. Najobsežnejši prevod pa je izšel nedavno tega.
Dandanes si je težko predstavljati, kako obsežno delo je bilo zbrano, proučeno in dopolnjeno s številnimi grafičnimi upodobitvami. Opravljen je bil opis gora in voda, podnebja, rastlin in živali ter rudnin iz nekdanjih rudnikov, ki so delovali na našem takratnem ozemlju.
V Slavi vojvodine Kranjske Valvasor opisuje: »... Poleg vsake vrste plemenitih zelišč in drugih rastlin je tudi mnogo rud in kovin. Med drugim se pridobiva velika množina železa, jekla in živega srebra, ki se razpošilja po vsem svetu ...«
V Bogenšperku so danes na ogled Valvasorjeve knjige in povečane grafične upodobitve noš, šeg, gradov ... Zanimiv je opis razvoja verovanja na naših tleh, in to od poganstva do pokristjanjevanja naših prednikov. Predstavljeno je obdobje reformacije in protireformacije. Opisani so verski običaji in praznoverje. Slednje je bilo in je še med našimi ljudmi dokaj živo. Zanimivo je nekdanje vedenje o zdravilstvu, čarovništvu ...
V posvetilu k Slavi vojvodine Kranjske je Valvasor napisal: »Ako je pošten rodoljub dolžan části svoje domovine v vseh potrebnih primerih kri in življenje, ji je dolžan v prav nič manjši meri služiti s peresom, da v svetu pri vsaki priložnosti zaslovi. Ta čast, pravim, zavezuje ne le orožje, ki ga nosimo ob strani, ampak tudi tisto, ki ga nosimo za ušesom, namreč pero, če smo oboje vajeni sukati ... Zategadelj moramo domovino ljubiti in spoštovati takó kakor starše ...«
Za graščino, ki je danes muzej, skrbi Javni zavod Bogenšperk. Pogosto so tam poroke in različne prireditve (razstave, koncerti, grajski večeri v poletnih mesecih, konec oktobra noč čarovnic).