Manj aktivnih zavarovancev, več upokojencev
Obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje v naši državi temelji na medgeneracijski solidarnosti. Tako na podlagi dela, prispevkov ter po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotavljamo pravice, pa tudi obveznosti za starost, invalidnosti in smrt. Zanj so odgovorni Republika Slovenija, delodajalke in delodajalci ter zavarovanke in zavarovanci, kar se med drugim kaže v obveznosti zagotavljanja finančnih sredstev za njegovo delovanje. Uresničevanje tega zavarovanja pa spričo zaostrenih gospodarskih in finančnih razmer, pogojenih z neugodno starostno strukturo prebivalstva, postaja čedalje bolj zahtevno.
Gibanja števila aktivnih zavarovancev in uživalcev pokojnin in drugih prejemkov so čedalje bolj neugodna. Povprečno število zavarovancev, ki prispevajo največji del potrebnih sredstev za uveljavljanje obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, se je tudi v minulem letu občutno zmanjšalo. Razmere pa še toliko bolj vzbujajo skrb, ker se negativna gibanja nadaljujejo že peto leto zapored. Lani je bilo v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključenih v povprečju 83.3121 zavarovancev na mesec, kar je v primerjavi z letom poprej v povprečju za 2,6 odstotka manj. V primerjavi z letom 2008, ko so se začela neugodna gibanja, pa v povprečju na mesec kar 70.963 zavarovancev manj ali 7,8 odstotka manj!
Gibanja števila uživalcev pokojnin iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja pa drugače od gibanj v številu zavarovancev nimajo negativnega predznaka. Njihovo povprečno število je namreč iz leta v leto večje. Lani je tako pokojnino prejemalo v povprečju 60.231 uživalcev na mesec, kar je v primerjavi z letom poprej vsak mesec pomenilo v povprečju za 2,9 odstotka več prejemnikov pokojnin. Če povprečno število prejemnikov pokojnin v minulem letu primerjamo z letom 2008, lahko ugotovimo, da se je v tem času povprečno število prejemnikov pokojnin povečalo za 74.378 na mesec ali za 14,1 odstotka.
Po posameznih vrstah pokojnin, ki jih pokojninski zavod izplačuje upravičencem, gibanja njihovega števila nimajo enotnega predznaka. Povečuje se povprečno število uživalcev starostnih in vdovskih pokojnin, zmanjšuje pa število invalidskih in družinskih pokojnin. Število prejemnikov invalidskih pokojnin se je zmanjšalo na povprečno 88.361 na mesec. Povprečno število prejemnikov družinskih pokojnin pa se je lani zmanjšalo na 51.870. Vdovsko pokojnino je lani prejemalo v povprečju na mesec 43.672 upravičencev, kar je za 4,2 odstotka več kot leto poprej. Povprečno mesečno število prejemnikov delnih pokojnin pa je še vedno zelo skromno, saj j je lani to pokojnino prejemalo v povprečju le 492 upravičencev na mesec.
Izrazitejše naraščanje števila starostnih upokojencev pogojujejo številni vzroki. Med najpomembnejše nedvomno sodijo napovedane spremembe pokojninske zakonodaje, saj so v letu 2011, pa tudi v letu 2012 občutno pripomogle k povečanju števila prejemnikov teh pokojnin. Čeprav sta tako neuveljavljena zakonodaja v letu 2012, kot tudi novi zakon, ki je začel veljati s 1. 1. 2013, omogočala uveljavljanje te pokojnine pod prej veljavnimi pogoji tudi še v prihodnjih letih, če jih je upravičenec do tedaj izpolnil, pa to za mnoge ni bilo dovolj. Nezaupanje med takimi zavarovanci je bilo očitno preveliko, zato so se raje odločili za upokojitev. Svoje pa so prispevale tudi gospodarska in finančna kriza ter razmere na trgu delovne sile, prav tako pa tudi dejstvo, da najštevilnejša generacija doslej že izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine ali pa jih bo izpolnjevala v najkrajšem času.
Starost in pokojninska doba novih upokojencev
Ženske so uveljavile starostno pokojnino v povprečju z 58 leti in 4 meseci starosti, moški pa s 60 leti in 9 meseci. Za ženske to pomeni v povprečju za dva meseca višjo starost, za moške pa 4 mesece nižjo starost kot leto poprej.
Izkoriščanje teh dveh podatkov za negativno oceno nove pokojninske reforme, ki smo je komaj začeli uresničevati, bi bilo neodgovorno početje. Učinki reforme se bodo namreč kazali postopno v naslednjih letih. Podrobnejša analiza statističnih podatkov o upokojenih v minulem letu pa kljub omejeni časovni veljavnosti vseeno že omogoča oceno pozitivnih učinkov nove zakonodaje, kar dokazuje počasnejši priliv novih upokojencev. Dejstvo je, da je bila večina starostnih pokojnin, uveljavljenih v minulem letu, priznanih še pod pogoji, ki jih je določal prejšnji zakon. Ti pogoji pa so milejši, kot so novi in vplivali so na doseženo upokojitveno starost v minulem letu. Vpliv prejšnje zakonodaje, ki je v večji meri dopuščala upokojitev pri nižji starosti od sicer predpisane, pa se bo postopno zmanjševal, hkrati pa se bo postopno povečeval učinek nove, strožje zakonodaje.
Razmišljanja nekaterih, da bi nova reforma že v izhodišču imela ugodnejše učinke, če prehodne določbe zakona ne bi omogočale tudi v prihodnje uveljavljanja pravice do starostne pokojnine po prej veljavnih pogojih, če je upravičenec te pogoje že izpolnjeval, pa bi v resnici povzročila, da bi bile razmere še manj ugodne. Povzročila bi namreč množično upokojevanje vseh, ki so izpolnili pogoje po prejšnji ureditvi, to pa bi povzročilo še bistveno večji priliv novih prejemnikov pokojnin in še poslabšalo razmerje med uživalci pokojnin in aktivnimi zavarovanci. Takšna razmišljanja pa so tudi v nasprotju z načeli varstva pridobljenih in pričakovanih pravic, na katerih temelji veljavna pravna ureditev v državi, njihovo udejanjanje pa bi pomenilo tudi nesorazmerno prikrajšanje prihodnjih prejemnikov pokojnin, kar pa bi lahko bilo ustavno sporno.
Povprečna starost žensk, ki so uveljavile invalidsko pokojnino, je bila lani 51 let in 2 meseca, moških pa 53 let in 10 mesecev. Pri ženskah se je v primerjavi z letom poprej v povprečju zvišala za 3 mesece, pri moških pa znižala za 4 mesece. Navedena povprečja bistveno ne odstopajo od povprečij minulih let.
Povprečna pokojninska doba žensk, ki so v letu 2013uveljavile starostno pokojnino, je bila 36 let in 3 mesece, moških pa 38 let in 1 mesec. Pri ženskah se je v primerjav s povprečjem leta poprej zvišala za 11 mesecev, pri moških pa za 10 mesecev. Tudi v tem primeru in kljub siceršnjemu zvišanju se kažejo vplivi prejšnje zakonodaje, ki je za pridobitev pravice do starostne pokojnine omogočala upoštevanje dodane dobe. Povsem realno pa lahko pričakujemo, da se bo povprečje v prihodnjih letih še nekoliko izboljšalo, zlasti še po izteku prehodnega obdobja, ko je še mogoče pridobiti pravico do starostne pokojnine z dopolnitvijo najmanj 20 let pokojninske dobe.
Posledice neugodnih gibanj aktivnih zavarovancev in upokojencev
Neugodna gibanja med aktivnimi zavarovanci pa ne vplivajo le na neugodna razmerja med njimi in uživalci pokojnin, temveč tudi na financiranje obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Zaradi upadanja števila zavarovancev se znižujejo prihodki zavoda od prispevkov, večje število uživalcev pokojnin pa seveda zahteva tudi več sredstev za izplačilo pokojnin. To pa ob nespremenjenem obsegu pravic in povečevanju skupnega števila prejemnikov pokojnin zahteva večje aktiviranje drugih finančnih virov za uresničevanje pokojninskega sistema. Po zakonu morajo biti prihodki in odhodki pokojninskega zavoda izravnani. V letu 2013 se je zato, ker Kapitalska družba ni mogla zagotoviti toliko prihodkov, kot je bilo predvideno, moral povečati prispevek države. Sredstva države za pokrivanje razlike med prihodki pokojninskega zavoda od prispevkov in iz drugih virov ter odhodki so se v primerjavi z letom poprej zvišala za 17,8 odstotka in so dosegla že 1,2 milijarde evrov ali je 24,3 odstotka vseh odhodkov zavoda. Ob tem je treba opozoriti, da ta sredstva ne predstavljajo vseh obveznosti državnega proračuna za financiranje obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Republiški proračun namreč mora pokojninskemu zavodu poravnavati tudi obveznosti, nastale zaradi priznavanja in odmere pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja pod posebnimi pogoji ali zaradi izpada prispevkov. V ta namen je v letu 2013 proračun države prispeval zavodu 330 milijonov evrov, kar je 10 milijonov manj kot leto poprej. Povečevanje deleža proračunskih sredstev za financiranje obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja ni posledica že prejšnjih letih sprejetih reform in nedavno sprejete nove reforme ter dokaz njihove neučinkovitosti, kot to skušajo prikazati nekateri ter s tem utemeljiti zahteve po novih posegih v ta sistem, temveč gre predvsem za posledico globoke finančne in gospodarske krize v državi.
