Vaša svetovalka – mag. Milena Paulini – april 2014
Sprememba pravnomočne odločbe
Bralec A. H. iz Ljubljane piše, da se je že leta 1993 starostno upokojil, vendar je prepričan, da je njegova pokojnina prenizka v primerjavi s pokojninami njegovih nekdanjih sodelavcev. Na pokojninskem zavodu je dobil informacijo, da je njegova odločba postala pravnomočna, zato ni možnosti za spremembo, pokojnina pa mu je bila pravilno odmerjena. Zdaj pa je slišal, da novi zakon omogoča vnovično preverjanje odmere pokojnine, zato ga zanima, ali bi bilo smiselno vložiti tak zahtevek.
Po predpisih, veljavnih v času bralčeve upokojitve, kot tudi po zdaj veljavnih predpisih, se starostna pokojnina odmeri od pokojninske osnove glede na dopolnjeno pokojninsko dobo. Starostna pokojnina se je v njegovem primeru odmerila od mesečnega povprečja plač, ki jih je dobil v katerihkoli zaporednih desetih letih zavarovanja po 1. 1. 1970, ki so bila zanj najugodnejša. Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje namreč po uradni dolžnosti zavarovancu odmeri pokojnino od tiste pokojninske osnove, ki je za zavarovanca najugodnejša.
Na razliko v višinah individualnih pokojnin poleg višine plač in dopolnjene skupne pokojninske dobe vplivajo tudi drugi dejavniki, denimo starost ob uveljavitvi pravice, datum upokojitve, od leta 2000 dalje tudi določeni »bonusi in malusi«, čeprav sta še vedno najpomembnejši višina plač, ki jih je posamezni zavarovanec dobil po letu 1970, in skupna pokojninska doba ob upokojitvi.
Ker je torej bralčeva odločba o odmeri starostne pokojnine postala pravnomočna že pred dvajsetimi leti, ni nobene pravne podlage, da bi zavod vnovič preverjal višino njegove pokojnine ter o tem izdal ustrezno odločbo, tudi če bi bralec, kasneje ugotovil, da pri izračunu pokojninske osnove ni bil upoštevan del plače. Bralcu bi pokojnino lahko vnovič izračunali le v primeru, da bi mu bila po upokojitvi izplačana plača za nazaj. Po zakonu je namreč res mogoče razveljaviti ali spremeniti dokončno odločbo, s katero je bila kršena materialna določba zakona, tudi zaradi očitno napačno ugotovljenega dejanskega stanja v škodo ali korist zavarovanca ali zavoda. Vendar zakon določa, da je mogoče takšno odločbo izdati v roku desetih let od vročitve dokončne odločbe, poleg tega, pa mora biti nesporno ugotovljeno, da je šlo za kršitev materialne določbe zakona, zato bralčev zahtevek v nobenem primeru ne bi bil uspešen.
Prostovoljna vključitev v obvezno zavarovanje
Bralec F. S. iz Postojne piše, da ima hčerko z zaključenim podiplomskim študijem, a ne dobi zaposlitve. Z ženo imata solidni pokojnini, zato sta hčerki predlagala, da bi ji plačevala prispevke za pokojninsko zavarovanje. Hčerka pa meni, da je njena upokojitev časovno tako oddaljena, da plačevanje prispevkov ne bo imelo pravega učinka.
Oseba s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki je dopolnila 15 let in ne izpolnjuje pogojev za obvezno vključitev v zavarovanje po zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, veljavnem od 1. 1. 2013 (v nadaljevanju: ZPIZ-2), se lahko prostovoljno vključi v obvezno zavarovanje. Osnova za plačilo prispevkov za te zavarovance je določena v znesku, ki je enak najmanj 60 odstotkom zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v RS, preračunane na mesec. Za nekatere zavarovance, ki jih izrecno določa ZPIZ-2, kasneje pa tudi novela ZPIZ-2, pa so določene nižje osnove, pa tudi prehodna obdobja, v katerih bodo tudi ti zavarovanci postopoma prešli na prej omenjeni znesek osnove.
Zavarovanec si torej tudi s prostovoljnim vstopom v obvezno zavarovanje lahko zagotovi vse pravice iz obveznega zavarovanja, to so pravice do pokojnin, pravice iz invalidskega zavarovanja ter pravici do dodatka za pomoč in postrežbo ter letnega dodatka. Vendar se to zavarovanje ne šteje kot pokojninska doba brez dokupa, razen za osebe, ki so prostovoljno zavarovane na podlagi opravljanja kmetijske dejavnosti. Razlikovanje med pokojninsko dobo brez dokupa in pokojninsko dobo je pomembni le pri uveljavitvi pokojnine pri določeni starosti in posledično pri njeni odmeri. S prostovoljno vključitvijo v obvezno zavarovanje je omogočeno, da si tudi nezaposlene osebe zagotovijo pravice iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ne vključujejo pa zgolj pravice do pokojnine, pač pa tudi druge pravice za primer invalidnosti ali smrti. Če se bo bralec odločil, da bo hčerki plačeval prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ji bo na ta način zagotovil enak položaj, kot če bila obvezno vključena v obvezno zavarovanje, denimo iz delovnega razmerja; razlika po zdaj veljavni zakonodaji bi bila le pri uveljavljanju predčasne pokojnine in starostne pokojnine.
