Vaš svetovalec – Mag. Janez Tekavc – april 2014

Dobro je vedeti | apr. '14

Dediščina samo enemu od sinov
Bralka je po pokojnem možu podedovala hišo. Ima dva sinova, s starejšim živi skupaj v hiši in bi mu jo rada prepustila, saj se namreč z mlajšim sinom ne razume in tudi nima stikov z njim. Zanima jo, ali ima mlajši sin kake pravice ob njeni smrti.
Mlajši sin ima po smrti matere pravico do nujnega dednega deleža ne glede na to, da se bralka ne razume z njim in da nimata stikov. Razdedinjenje, ki pomeni tudi izgubo pravice do dedovanja nujnega dežela, je dopustno le v primeru, če bi se mlajši sin s kršitvijo kake zakonite ali moralne dolžnosti huje pregrešil zoper bralko, če bi naklepno storil hujše kaznivo dejanje zoper njo ali njenega zakonca, otroka, posvojenca ali starše, če bi se vdal brezdelju in nepoštenemu življenju. Treba pa je poudariti, da vsako nepošteno življenje (denimo majhne tatvine in podobno) in vsaka grda beseda še niso razlog za razdedinjenje. Razdedinjenje se lahko določi le v oporoki, v kateri mora oporočitelj (zapustnik) na nedvomen način določiti, da nekoga razdedinja, koristno pa je tudi, da navede razlog za to.
Če bi bil mlajši sin prezadolžen ali zapravljivec, bi ga bralka lahko razdedinila tudi tako, da bi določila, da se mu vzame njegov nujni delež v korist njegovih potomcev (bralkinih vnukov). Tak odvzem ostane veljaven le tedaj, če ima tisti, ki mu je vzet nujni delež, ob uvedbi dedovanja mladoletnega otroka ali mladoletnega vnuka od prej umrlega otroka ali če ima polnoletnega otroka ali polnoletnega vnuka od prej umrlega otroka, ki ni pridobitno sposoben.
Če razdedinjenje ni izvedeno ali če se izkaže, da ni bilo upravičeno, pa ima mlajši sin pravico do nujnega deleža, pri čemer se lahko sam odloči, ali ga bo uveljavljal ali ne. Če se odloči, da ga bo uveljavljal, bo sodišče zmanjšalo oporočno razpolaganje, s čimer bo bralka dala hišo starejšemu sinu, tako da bo mlajšemu priznalo nujni delež. Ker bosta dediča očitno le dva sinova, bo mlajši sin upravičen do nujnega deleža v višini ene polovice zakonitega dednega deleža, to je do ene četrtine zapuščine.
Če bo bralka že pred smrtjo podarila hišo starejšemu sinu, bo sodišče zmanjšalo darilo tako, da bo mlajši sin dobil nujni delež. Enako velja tudi v primeru,če bi s starejšim sinom sklenila pogodbo, ki bi bila le navidezno odplačna (denimo navidezno kupoprodajno pogodbo, navidezno pogodbo o dosmrtnem preživljanju in podobno). Če bo namreč mlajši sin dokazal, da je bila pogodba le navidezno odplačna, v resnici pa je starejši sin dobil hišo brezplačno, se bo tudi to štelo za darilo in bo sodišče darilo zmanjšalo za nujni delež. Je pa res, da je postopek v tem primeru bolj zapleten, saj bo moral mlajši sin najprej dokazati, da je bila odplačna pogodba le navidezno odplačna in da je bilo v njej v resnici skrito darilo.

Lastništvo parcele
Bralec je ob zadnjem obvestilu o davku na nepremičnine dobil tudi obvestilo, naslovljeno na njegovega že več deset let pokojnega očeta. V njem je bilo navedeno, da naj bi bil pokojni oče lastnik dveh zemljišč, ki jih sicer bralec uporablja že ves čas. Med dediči namreč ni bilo nikoli sporno, da ta zemljišča gredo njemu, zato ga zanima, kako lahko to tudi pravno uredi.
Zemljišči, pri katerih je oče še vedno vpisan kot lastnik, sta verjetno izpadli iz sklepa o dedovanju ali pa je prišlo do napake pri vpisu sklepa o dedovanju v zemljiško knjigo.
Smiselno je, da bralec najprej poišče sklep o dedovanju in preveri, ali sta zemljišči navedeni v njem in kdo naj bi ju po sklepu dobil. Če sta zajeti v sklepu o dedovanju, vloži le predlog za vpis spremembe lastninske pravice v zemljiško knjigo in k temu priloži sklep o dedovanju.
Če pa nepremičnini nista zajeti v sklepu o dedovanju, mora bralec na okrajno sodišče vložiti predlog za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju. K predlogu mora priložiti tudi dokazilo, da sta nepremičnini še vedno vpisani na pokojnega očeta. Na podlagi tega bo sodišče izdalo dodaten sklep o dedovanju ter nato vpisalo spremembo lastništva na dediče. Sodišče pravilom izda sklep glede na razdelitev v prejšnjem sklepu. Če je med dediči sklenjen kak poseben dogovor o delitvi na novo odkrite zapuščine, mora bralec v predlogu sodišče posebej opozoriti na to.
Na starem sklepu o dedovanju je sicer verjetno navedeno še tedanje temeljno sodišče, kar spričo spremembe organiziranosti sodišč pomeni, da naj predlog vloži pred pristojnim okrajnim sodiščem po kraju zadnjega naslova pokojnega očeta.