Pri Ocepkovih ima oreh še posebno veljavo
Starejši se še spominjamo, kako so nam mame govorile, naj žvižgamo, ko smo se lotili mletja orehov za potico. Tako dragi in dragoceni so bili, da jih nismo smeli kar tako jesti. Vreča orehov ni bila dosegljiva vse do praznikov, ko smo jih stresli na mizo in jih skoraj slovesno trli za peko dobrot. Orehov takrat še nismo množično uvažali, pa tudi strnjenih orehovih nasadov še nismo imeli. Le posamična drevesa so kraljevala po kmetijah – tudi na kmetiji Ocepkovih je bilo tako. Rajko Ocepek pa je kot agronom in novinar med prvimi pri nas posadil velik nasad orehov.
Hribovita kmetija Ocepkovih v zaselku Zahom pri Žalcu je imela klenega in avtoritativnega gospodarja, ki se mu ni smelo ugovarjati. Življenje v težkih razmerah je tudi zahtevalo takega človeka – red, disciplina in ubogljivost so bili zakon.
Ker sta bila v družini le dva otroka, očetu Jožetu ni bilo težko določiti, da bo sin prevzel kmetijo, hčerka pa bo učiteljica. S tem pa je bilo tudi jasno, da se bo šolala le hčerka, saj kmet – po takratnem pojmovanju tega poklica – pridobiva znanje z izkušnjami in delom. Zato je bilo za očeta nezaslišano, da si je sin po osemletki želel naprej v šolo. Toda postaviti se mu po robu ni bilo v navadi in še manj lahko; pogum za to pa je Rajko dobil ob tihi podpori svoje blage mame Marije. Že kot otrok je dojel, da na kmetiji zanj ni prave prihodnosti. Le stežka in v prepričanju, da mu tako in tako ne bo uspelo, je končno tudi oče privolil v to, da je sin nadaljeval šolanje, vendar le v kmetijski šoli. Rajko pa je v učenju užival in se seveda ni zadovoljil zgolj s štiriletno kmetijsko šolo … Dobil je štipendijo in se po končanem študiju agronomije zaposlil v Kmetijskem kombinatu Hmezad. Zaradi izrazitega sezonskega dela je imel pozimi več časa in takrat je začel pisati v Celjski tednik in pozneje za v časnik Delo. Njegovi članki so bili dobro sprejeti in pozitivni odzivi so prihajali od vsepovsod. Rajko je spoznal, koliko dobrega lahko naredi za širjenje novih zamisli in pogledov v kmetijstvu in postopoma je tudi oče razumel, da prihaja nov čas ter da ima njegov sin pri tem pomembno vlogo. Rajko se je že naslednjo sezono zaposlil kot novinar Dela in nato v Kmečkem glasu, kjer je bil med drugim tudi urednik strokovnih publikacij.
Pri Ocepkovih se je tako prvič zgodilo, da oče ni uveljavil svoje volje in celo dojel, da je tako prav. Na strminah nad Žalcem pa kmetijo že dolga leta uspešno vodita Rajkova sestra Vida in njen mož Marjan Veber.
Prisluhnil je svojim sinovom
Sicer ne kot gospodar, pa ostaja Rajko tesno povezan domačo kmetijo. Leta 1983 je na delu kmetije zasadil kolekcijski nasad orehov – sprva je posadil 50 različnih sort orehov, postopoma pa še enkrat toliko. »Imeli smo kar nekaj orehov, ki so dobro uspevali, saj so imeli dovolj sonca in vlage. Poklicna pot pa me je pozneje vodila k temu, da sem se tem drevesom posvetil tudi širše,« Rezultat tega je zdajšnji že zelo velik nasad orehov.
Rajkovemu najstarejšemu sinu Andreju je oreh ljubo drevo; kadar je na kmetiji, tudi rad pomaga v nasadu. Toda zaradi razvojne motnje ostaja zanj nasad le dodatno veselje. Sprva je precej zanimanja za delo v orehovem nasadu kazal tudi tretji sin Gregor, toda kot uveljavljeni grafični oblikovalec je v Avstraliji dosegel velik uspeh in s takimi referencami tam tudi ostaja. Drugi sin Simon pa je računalničar in bolj kot z zanimanjem za orehe očeta razveseljuje z vnukom Maksimom, ki ga bo dedek zagotovo vpeljal tudi v znanje o tem odličnem drevesu.
Ker si je Rajko že davno tega obljubil, da ne bo tako zelo strog in avtoritativen do svojih otrok, kot je bil njegov oče, da sinov ne bo omejeval, se je pred nedavnim odločil oddati nasad v najem. Predvsem košnja na strmih pobočjih in otresanje orehov sta zanj postajala prenaporni opravili, pa tudi pot iz Ljubljane, kjer stanuje, do domače kmetije je dolga. Kljub temu pa ostaja orehov nasad »njegov« v polnem pomenu besede. Tudi v knjigi, ki jo je napisal o orehu, navaja številne izkušnje iz domačega nasada – te pa so vredne več kot zgolj teorija.
Pri sedemdesetih letih ima tudi zato nekaj več časa za svoje številne konjičke: z ženo veliko potujeta, med kolegi je znan kot odličen smučar in igralec tenisa, pa tudi kot izvrsten plesalec. Zagotovo mu orehi pomagajo pri izjemni vitalnosti!
Oreh za telo in duha
Raje kot o svojem razgibanem življenju Rajko pripoveduje o orehu. Poduči nas, da oreh v svoji naravni shrambi – oleseneli lupini – ostaja svež tudi tri leta. Zato priporoča, naj vsako jutro pojemo nekaj svežih orehovih jedrc. Za nadeve pa lahko uporabljamo tudi kupljena jedrca. Ta so manj kakovostna od sveže strtih orehov, ker vpijajo vlago in vonjave iz okolja, ohranjajo pa precej drugih odlik, zato so primerna za potice, štruklje ipd.
Razloži tudi, da imamo v Sloveniji blizu 150 večjih orehovih nasadov, toda kar 70 odstotkov orehov moramo uvoziti. V svoji knjigi o vzgoji in gojenju orehov med drugim piše o odličnih lastnostih tega sadeža, ki smo ga Slovenci od nekdaj imeli za svojega, čeprav izhaja iz Azije, raste pa po vsem svetu. Jedrca vsebujejo kakovostne omega 3 in omega 6 nenasičene maščobne kisline, veliko vlaknin, rudnin, vitaminov, beljakovin in nekaj malega sladkorjev. Pa tudi folno kislino in hormon sreče serotonin ter številne naravne antioksidante – tudi vitamin C in E ter selen. Izkušnje kažejo, da zmanjšamo možnost, da bi zboleli za srčno-žilnimi boleznimi, za rakom na prostati in pljučih, astmo in kroničnim bronhitisom , če jih zaužijemo vsaj nekajkrat na teden. Klinične raziskave pa so pokazale, da redni obroki orehov povečujejo prožnost žilnih sten, zmanjšujejo nalaganje neželenih usedlin ter zavirajo razvoj diabetesa tipa 2 in celo pomagajo uravnavati primerno telesno težo.
Strokovna in laična literatura se strinjata, da uživanje orehov krepi duha, saj oreh velja za hrano možganov. Plod oreha so od nekdaj primerjali s človeško glavo, ker jedrca spominjajo na obliko možganov. Ljudsko izročilo pa pozna še številne druge pozitivne vplive oreha na zdravje in lepoto.
V farmaciji uporabljajo predvsem orehove liste, ki vsebujejo čreslovino, kar deluje kot adstringent; to je snov, ki zožuje površinske krvne žilice in tako zmanjšuje vnetja. Farmacija uporablja tudi snovi iz lubja, ki delujejo proti mnogim bakterijam in glivicam, dviguje pa tudi pH sline (za zobno higieno). Uporablja ga tudi kozmetična industrija.
Ljudske izkušnje: Z orehovimi listi, ki jih boste nastavili okoli vhoda, boste odgnali mravlje in druge insekte … Orehov čaj povrne življenjske moči, dragocen je tudi ob sladkorni bolezni, živčnosti , belem toku in celo pri zlatenici. Oreh krepi tudi lase.
Poskusite: fižolova solata z orehi
Fižol namočimo čez noč, nato ga skuhamo v osoljeni vodi. Dodamo na drobno nasekljano čebulo in mlete orehe. Solimo, popramo in dodamo veliko žlico sesekljanega peteršilja. Po okusu okisamo. Solato pustimo v hladilniku stati najmanj dve uri.
