Kozjanski razbojnik Guzaj
Zapisano je, da se je Franc Guzaj rodil okoli leta 1845 v Šentjurju pri Celju. Bil je sin kmečkih staršev, ki so ga vzgojili v poštenega in vernega moža. Po vrnitvi iz vojske se je zaposlil kot natakar v kopališču v Dobrni. Zaradi svoje uglajenosti in prijaznosti je bil zelo priljubljen, ko pa so ugotovili, da je bilo v času njegovega službovanja ukradeno veliko srebrnine, je sum padel nanj in v Celju so ga obsodili na sedem let zapora.
Franc je do smrti trdil, da je nedolžen in da se mu je zgodila krivica. Pobegnil je pred roko pravice, razočaran nad svojo usodo. Njegovo zatočišče so postali gozdovi v šmarskem, rogaškem in brežiškem okraju. Na podeželju so živeli preprosti, revni ljudje, jezni na oblast zaradi visokih davkov in prav ta okoliš je nudil varno zavetje uglajenemu tolovaju, ki se je poimenoval Guzaj.
Držal se je pravila: bogatim krasti, nekaj obdržati zase, nekaj pa razdeliti revnim. Prisluhnil je težavam preprostih ljudi in jim ob slovesu stisnil v roke denar z opozorilom – tako govori in dela Franc Guzaj, ki ga po krivici preganjajo in je v resnici le dobrotnik ubogih in zatiranih! Ker se je vedno pojavil nepričakovano in tako tudi izginil, so sumili, da se v njemu skriva nekaj čarovniškega.
Posebej rad je preslepil žandarje, ki so ga nenehno lovili. Orožniki ga seveda niso poznali, pridružil se jim je vedno v drugi preobleki, jim plačeval pijačo in jim ob slovesu pustil pod litrom listek z napisom: »Danes vas je gostil Franc Guzaj, po domače Šarti, ki ga po krivici preganjate!«
Trdil je, da nikoli ni na silo kradel ali koga ranil. Do zaslužka je prišel z zvijačo, vedno pa je delal sam. Se je pa pripetilo, da so v njegovem imenu oropali in požgali kmetijo v Sv. Juriju. Takrat je Guzaj oblastem ogorčen napisal štiri strani dolgo pismo, v katerem je zavrnil svojo krivdo in ga sklenil s pripombo - Franc Guzaj ni razbojnik, ampak samo »skrivalec«.
Ves čas je je spoštoval svoje starše. Iskreno rad je imel tudi svojo ljubico, ki je živela v revni bajti na hribu v Košnici nad Slivnico. Z njo je imel tudi sina Franca.
Ves čas so mu bili največji sovražniki prav sokrajani, predvsem tisti bogatejši, duhovniki in žandarji. Leta 1880 je orožnik Grizold izsledil Guzaja in ga v Košnici ustrelil. Tako se je končalo življenje pokončnega možaka, o katerem se je veliko pripovedovalo, pa tudi mnogo pretiravalo.
