Dež na veliki petek napoveduje sušo
Velikonočno praznovanje spremljajo obredi, šege, navade, ki simbolično pomenijo vnovično rojstvo, novo življenje. Značilen in poleg pirhov najbolj razširjen simbol velikonočnega časa so šopi zelenja, ki jih verniki prinašajo v cerkev v spomin na Jezusov prihod v Jeruzalem, ko so ga ljudje pozdravili s palmovimi vejami.
Palmove in oljčne veje so sčasoma nadomestili bolj ali manj umetelno povezani šopi šib (največkrat leskove in vrbove), zelenja (vejice pušpana, bršljana, ciprese, brinja, bora, božjega drevca, smrečja, drena) in cvetja (resje, narcise, vejice forzicije …). Nekateri so med zelenje vezali različne dodatke od jabolk, kasneje pomaranč, do peciva, papirnatih trakov, pentelj ...
Po tem, iz česa so narejeni in kaj vse je v šopu zelena, so jih ljudje tudi različno poimenovali. Tako poznamo butarico ali butaro, pušelj ali pušeljc, žegen, drenek, snop, kaštron ali koštron, presnec ali presmec,, pekelj, potica, prakelj ali prajtelj. beganica ali gubanica, veja, vejnik, palme, fašine …
Etnolog Damjan. J. Ovsec v knjigi Praznovanje pomladi in velike noči navaja, da imajo po vsej Evropi podobne velikonočne običaje in simbole, za čisto »slovenske« pa lahko ocenimo ljubljanske butarice iz pobarvanih oblancev in ljubenske potice. To so zares enkratni iz šibja pleteni ali iz lesa izrezani predmeti iz vsakdanjega ali verskega življenja, okrašeni z zelenjem in cvetjem. Tudi pregovori in reki se oblikujejo v vsakem okolju posebej. Med slovenskimi, ki so značilni za velikonočni čas, je največ seveda povezanih z vremenom, kar je razumljivo, saj je našim prednikov narava narekovala način življenja in mnogokrat tudi preživetje.
Pregovori:
Svečnica zelena, cvetna nedelja snežena.
Post suh, gotov kruh.
Kadar se začne post, vrži preslico v gozd.
Ako boš na post vseh svetnikov jedel jabolka, boš imel toliko tvorov, kolikor jabolk boš pojedel.
Kakršno je vreme sveti teden, ko se pere in suši cerkveno perilo, tako bo, ko se bo seno sušilo.
Če na veliki četrtek sonce sije, se v letu seno dobro suši.
Kdor se v petek veseli, tega v nedeljo žalost obleti.
Kdor v petek zboli, mu rado zvoni.
Kdor v petek žaluje, se v nedeljo raduje.
Če na veliki petek deži,vse leto deževalo bo.
Dež je vse leto brez teka, če na veliki petek dežuje.
Če na veliki petek dežuje, bo tisto leto suša.
Če na veliki petek dežuje, se tisto leto zemlja nikoli ne bo napila.
Če gre na veliki petek dež, bo leto nerodovitno.
Zemlja bo ugodna za vsako delo, če je na veliki petek lepo vreme. Če ta dan dežuje, bo sušno leto in bodo slive črvive.
Jeseni ne bo pozebe, če je na veliki petek jasno in vrh tega še zmrzuje.
Dobra je darovana potica, ako človeku spomina ne greni.
Pust na soncu –velika noč na peči.
Kdor na veliko noč hodi bos, ga kača piči.
Če je na veliko noč lepo, bo drugo leto slabo vreme.
Kdor je na vnebohod med enajsto in dvanajsto uro ponoči v cerkvi, se mu izpolnijo tri želje, ki jih izreče.
Kdor svojo obleko na vnebohod narobe obleče, vidi in spozna vse coprnice.
