Kuhinja in vrt – najboljša soseda
Zakaj bi sploh imeli vrt, ko pa lahko v večjih trgovinah kupimo vso zelenjavo in podobne pridelke po razmeroma ugodnih, včasih celo zelo nizkih cenah, se sprašujejo nekateri. »Vrt prinaša veliko dobrega ne le za samooskrbo z vedno svežo in zdravo zelenjavo, pač pa je to tudi prostor za sprostitev in rekreacijo«, pravi Milena Jerala, upokojenka z Brega ob Savi.
»Solata in druga zelenjava, ki sem jo nabrala na vrtu ob enajstih, je bila ob trinajstih že za kosilo. To je največja prednost vrta, saj je tako nabrana in porabljena zelenjava še vedno polnovredno živilo,« še pove Milena in doda, da so potrebe v kuhinji podlaga za načrtovanje setve in zasaditve gredic. Upoštevati je treba tudi želje in potrebe posameznih članov gospodinjstva ter na vrtu gojiti tisto zelenjavo, ki zadovoljuje okuse jedcev za mizo. »Vrtnarjenje nam daje možnost, da se vsak dan naučimo kaj novega, vedno poskušamo stvari narediti bolje, drugače. Razlike so tako v obdelavi zemlje kot pri setvi in zasaditvi, gnojenju in varstvu rastlin.« Naša sogovornica pravi, da proti koncu zime in zgodaj spomladi obiskuje tečaje in delavnice, novo znanje pa potem uporabi pri gojenju zelenjave, vrtnin, dišavnic in zelišč. »Ja, res je, na vrtu je dobro uporabljati spoznanja, ki jih nudijo tovrstna izobraževanja, pa tudi izkušnje sosedov, prijateljev in znancev.« Milena Jerala dobro ve, da monokultura na gredici ni uspešna, zelišča med zelenjavo na vrtu vplivajo na dobro rast in tudi na okus. Pri mešanih zasaditvah je treba upoštevati dobre in slabe sosede. Z dobrimi kombinacijami rastlin tudi preprečimo razvoj bolezni in škodljivcev. Za varstvo rastlin lahko uporabljamo čaje iz zelišč, ki smo jih pridelali na vrtu ali nabrali v naravi, lahko pa naravna zaščitna sredstva kupujemo v specializiranih trgovinah. Nekatere posevke zavarujemo z agrokopreno, druge pa z obešanjem rumenih plošč ali drugih vab za insekte.
Približajmo se naravi
Na vrtu se srečujemo še z drugimi težavami. Poleti, ko je manj dežja, vrtičkarji vodo lovijo s streh ut ali pa jo pripeljejo iz studenca, potoka in od doma. Poleg tega je treba vse leto skrbeti za humusno zemljo na vrtu. Zelenjadnice so zelo hvaležne za zastirko, ki zemljo zavaruje pred žgočim soncem, zadržuje vlago v tleh in z razpadanjem gnoji zemljo. Jeseni prazne gredice zasejemo s hitro rastočimi rastlinami, ki jih pred zimo vkopljemo, da se do pomladi razgradijo. Skozi vse leto skrbimo tudi za kompostni kup, ga večkrat premečemo, v sušnem obdobju zalivamo, spomladi pa ga raztresemo po vrtu.
Milena je tudi članica društva Sorško polje, v katerem si krajani Kranja, Medvod in Škofje Loke prizadevajo izboljšati razmere v okolju in skrbijo za zdrav življenjski slog. »V zadnjem času sem opazila, da nekatere osnovne šole spet urejajo šolske vrtove, člani društva pa jih spodbujamo pri tem. V Prašah in v Zbiljah, v društvu Barka se člani društva Sorško polje in tudi drugi krajani srečujemo na skupnih vrtovih, se družimo, izmenjujemo izkušnje in znanje ter gojimo zdrave pridelke po ekoloških, biodinamičnih in permakulturnih načelih.«
Naša sogovornica z vesečkem podeli še nekaj nasvetov. »Poleti in jeseni sejemo in sadimo zelenjadnice za porabo v pozni jeseni in v zimskem času. Radič, motovilec, zimska solata, pa ohrovti se ohranijo globoko v zimski čas.« Korenovke, gomoljnice, pa tudi nekatere bučke lahko dolgo časa hranimo v hladni in zračni kleti. Ob hiši ali v zaščitenem prostoru pa vrtnine shranimo v zasipnico.
Vrtnarimo pa lahko tudi pozimi. Potrebujemo samo posode, pladnje in seveda semena, včasih nekaj zemlje za gojenje na okenski polici. Kalčki so velika popestritev jedilnika bodisi kot dodatek solatam, prikuham, kuharski mojstri pa jih uporabljajo tudi za izdelavo sladic.
Milena Jerala je še povedala: »Skoraj vsak dan preživim na vrtu uro in več; sejem, sadim, presajam, pulim plevel, okopavam. Z mislimi sem včasih pri delu, drugič mi uidejo med oblake; sanjam in se popolnoma sprostim.«
