Zdravo in udobno spanje

Prosti čas | apr. '14

Povprečen človek potrebuje 5 do 8 ur spanja na dan. Kaj določa večjo ali manjšo potrebo po spanju, še ni dokazano, jasno pa je, da kakovost spanja pogojuje naše počutje čez dan. Nanjo v veliki meri vpliva pravilna izbira ležišča.

Podnožje postelje zagotavlja stabilnost in zračenje. Kadar je okvir z nogicami dvignjen od tal, je olajšano dostopanje do postelje, sedanje in dvigovanje z ležišča, pa tudi zračenje spodnjega dela žimnice je boljše (kar je pomembno predvsem pri žimnicah iz pene). Postelje s širokimi okvirji zavzamejo veliko prostora, praviloma so tudi nižje, sedenje na robu pa skoraj ni mogoče. Druga oblika je škatlasto podnožje, ki združuje trd (po navadi lesen in mehko tapeciran) okvir z vgrajeno vzmetnico, ali zgolj na dnu ojačana podvzmetnica.
Vzglavje je bodisi leseno, kovinsko ali tapecirano. V primerjavi z vznožjem je višje in včasih tudi nagnjeno stran od ležišča, tako da omogoča bolj udobno naslanjanje.
Glavni del vsake postelje je seveda ležišče. Za polnilo žime že dolgo ne uporabljamo več. Večinoma ležišča kombinirajo več materialov: enostavne pene, hladnejši lateks, kovinske vzmeti in kokosova vlakna zagotavljajo zračnost, ovčja volna uravnava temperaturo, bombaž in svila vpijata vlago.
Ni pa pomembno le prilagajanje ležišča telesu, temveč tudi podpora telesu. Mehke postelje so zelo udobne, a s tem, ko omogočajo pogrezanje nekaterih delov telesa, se na drugi strani povečuje ukrivljenost in preobremenjenost telesa. Zaradi neprimerne podpore bokov in ledvenega dela (križ, spodnji del hrbta), kjer je koncentrirana večina telesne teže, se pojavita »zategnjenost« in bolečina v hrbtenici in v vratu. Prav tako že dolgo ne velja več, da je za občutljivo hrbtenico najboljše kot deska trdo ležišče. To pomeni zgolj neenakomerno podporo in neudoben pritisk na izpostavljene dele telesa (rame in boke), zaradi česar se premetavamo in menjavamo položaje med spanjem. Primerno je tisto ležišče, ki zagotavlja enakomerno razporeditev teže in podporo hrbtenice, tako da je ta v kateremkoli spalnem položaju poravnana in sproščena. Nikakor ne smemo pozabiti, da telo med spanjem izloči pol litra tekočine in več, zato je prav, da postelja »diha«.
Ležišče sestavljajo podlaga, žimnica in včasih še posteljni nadvložek. Podlaga je odvisna od žimnice: ležišče iz pene potrebuje zračno podlago. Pri enostavnem letvenem dnu so letvice med seboj povezane le z močnim trakom, bolj kakovostna dna so sestavljena iz dvojnih letvic, ki jih s pomočjo gibljivih spojev naredimo bolj prožne ali toge. Pri ortopedskih in bolniških posteljah je dodan še mehanizem, ki omogoča dvig vzglavja in vznožja v tak položaj, da se ležišče spremeni v počivalnik. Poliuretanska pena je najcenejši material, slabo diha in ne odvaja tekočine. Lateks je trajnejši in bolj zdrav (primeren je tudi za alergike, saj se mu pršice raje izognejo), spominska pena pa  je udobnejša, blaži pritiske, a je primerna predvsem za ljudi, ki med spanjem ne menjavajo položajev, saj potrebuje material kar nekaj časa za prilagoditev telesu in za spremembo oblike. Poleg tega spominska pena ohranja toploto, zato ni primerna za ljudi, ki se radi potijo.
Strokovnjaki za  spanje še vedno prisegajo na vzmetnice. Klasični modeli so izdelani iz blizu 200 vzmeti, objetih z oblazinjeno prevleko. Žepkaste vzmetnice tvorijo ločene vzmeti, posamično shranjene v žepih, ki so všiti drug poleg drugega. Ker vzmeti niso vpete med seboj, se jedro dobro prilagaja telesu ne glede na položaj, v katerem spimo. Tovrstne vzmetnice omogočajo optimalno raztezanje hrbtenice in so primerne za ljudi z bolečinami v križu. Posebnost so šlarafijske vzmetnice, kjer so vzmeti (teh je tudi do 800) med seboj prepletene tako, da se obremenitev z ene točke prenaša na sosednje vzmeti in se enakomerno porazdeli po vsem ležišču. Tovrstna ležišča so idealna za ljudi s povečano telesno težo. Čim bolj kakovostna je vzmetnica, tem več področij različne trdote ima, kar zagotavlja optimalno podporo. Najbolj kakovostne  so postelje, kjer je vzmetnica položena na vzmeteno podnožje. Marsikdo se odloči še za nadvložek iz tanke volnene ali bombažne plasti, ki še dodatno blaži pritiske. Na voljo so tudi taki z nepremočljivo plastjo, ki varuje ležišče pred vlago, kar pride prav pri starostnikih, ki jih muči inkontinenca, pa tudi skodelico politega čaja uspešno prestrežejo.
Prav posebno poglavje so vodne postelje. Ležanje na njih je prijetno, brez točkovnih obremenitev, površina je pralna in antialergijska. Trdoto uravnavamo s količino vode, mora pa biti postelja vedno ogrevana, tudi poleti. Življenjska doba postelje je primerljiva s klasičnimi vzmetnicami, le malo več vzdrževanja je potrebnega.
Tako kot pri pohištvu za sedenje ne smemo pozabiti na višino. Zanimivo je, da so standardne evropske postelje kar blizu 20 cm nižje od ameriških. Idealna postelja za starostnike ima višino nekje med 45 in 50 centimetri. Tako kot pri stolih je višina pomembna zaradi udobja pri sedenju na robu, vstajanja in dviganje iz postelje, pri čemer je v veliko pomoč tudi ojačen rob. S tem se uspešno izognemo tudi pretrdemu ležišču, a kljub temu omogočimo varno in stabilno dvigovanje ali sedenje, ki pride prav tako pri vstajanju, kot tudi pri oblačenju. Višja postelja pomeni tudi boljšo mikroklimo. Pri tleh je več prahu, zrak manj kroži in posledično posteljo teže prezračimo.
Življenjska doba žimnice je približno 10 let. Jo pa lahko uspešno podaljšamo, če skrbimo za posteljo. Poleg obračanja na letno in zimsko stran kdaj pa kdaj žimnico zavrtimo tako, da je vzglavje pri nogah,  s čimer zagotovimo enakomerno obrabo. Za premikanje vzmetnice uporabljamo stranske trakove ali ročaje, nikoli je ne prepogibamo ali zvijamo. Zjutraj za vsaj 20 minut odgrnemo odejo, s čimer ležišče prezračimo in osušimo morebitno vlago. Kadar zamenjamo posteljnino, vzmetnico tudi posesamo. In še: žimnica ni trampolin, pa naj vnuki še tako uživajo v skakanju.