Slovensko društvo v Črni gori
Slovensko društvo Vida Matjan v črnogorski prestolnici Podgorica je eno najmlajših društev v tujini, v katerih se družijo Slovenci. Ustanovljeno je bilo leta 2010 na pobudo posameznikov s slovenskimi koreninami in Jerneja Videtiča, ki je takrat delal v slovenskem veleposlaništvu v Podgorici. Društvene prostore so uredili v blokovskem naselju Solarna zgrada D. Uradne ure imajo ob torkih in četrtkih od 19. do 21. ure.
V Črni gori živi kakih 500 Slovencev, morda tudi več, saj je asimilacija zelo intenzivna. Tako skoraj nihče več ne govori dobro slovensko, kar še posebno velja za najmlajšo generacijo. Poleg tega nimajo veliko medsebojnih stikov in prav tu prihaja do veljave poslanstvo društva, ki želi okrepiti vezi med Slovenci v Črni gori. Društvo so poimenovali po Vidi Matjan, v Črni gori dobro znani slovenski glasbeni ustvarjalki in pedagoginji. Kar nekaj znanih glasbenikov je v glasbene vode pripeljala prav Vida v glasbeni šoli v Kotorju, ki jo je vodila več kot tri desetletja in se od leta 2007 tudi imenuje po njej.
»Sprva se nas je srečevalo le nekaj, zdaj pa v društvo redno zahaja kakih 80 članov,« je povedal predsednik društva Igor Kralj. Pridružila sta se nam še dva od najbolj aktivnih članov, in sicer Milan Filipič iz Maribora in Anita Vujačič Leban. Igor je bil rojen v Črni gori, Milan je bil tam zaposlen v JLA, Anita pa se je z družino odselila z Bleda ob razglasitvi samostojnosti Slovenije, saj je bil njen oče Črnogorec in takrat zaposlen v JLA. Vsi trije imajo kar pogoste stike s Slovenci in Slovenijo. Nostalgično se spominjajo nekaterih slovenskih izdelkov, ki jih v Črni gori ni več mogoče kupiti, niti v Mercatorju, ki v Podgorici sicer velja za enega izmed dražjih trgovcev.
Kljub omejenim finančnim sredstvom skuša društvo z organizacijo različnih prireditev in druženj povezovati v Črni gori živeče ali tam zaposlene Slovence. Želijo tudi spodbuditi sodelovanje med državama na vseh področjih. Zavzemajo se tudi za ustanovitev lektorata za slovenski jezik na črnogorski univerzi, kar pa so za zdaj še vedno zgolj želje. Poudarili so, da bi bili zelo veseli dodatne pomoči iz Slovenije in slovenskih podjetij. Opozarjajo tudi na visoke stroške za pridobitev slovenskega potnega lista, saj so kar nekajkrat višji kot v Sloveniji, ob tem pa je življenjski standard v Črni gori bistveno nižji …
