Vaša svetovalka – Mag. Milena Paulini – junij 2014

Dobro je vedeti | jun. '14

Pokojnina po vnovičnem prenehanju delovnega razmerja
Bralec A. K. iz Ljubljane piše, da se je leta 2007 starostno upokojil, vendar se je čez nekaj mesecev spet zaposlil. V delovnem razmerju je bil do 31. 1. 2014, zahtevek za vnovično izplačevanje starostne pokojnine z upoštevanjem kasneje dopolnjene pokojninske dobe in izplačila plače pa je vložil 11. 2. 2014. Od ZPIZ je prejel odločbo, da ima višjo starostno pokojnino šele od 12. 2. 2014 dalje. Zanima ga, ali je to prav, saj je njegov znanec v podobnih okoliščinah, le da mu je delovno razmerje prenehalo leta 2011, dobil višjo pokojnino že od prvega dne po prenehanju obveznega zavarovanja, čeprav je zahtevek vložil nekaj tednov po prenehanju zaposlitve.
Veljavni zakon v primerjavi s prejšnjim, ki je veljal do konca leta 2012, nekoliko drugače ureja pravico do pokojnine in njenega izplačila v primeru vnovične odmere ali odstotnega povečanja, če se zavarovancu pri odmeri pokojnine upošteva plača ali pokojninska doba iz vnovičnega zavarovanja. Po prejšnjem zakonu se je zavarovancu vnovič odmerjena pokojnina začela izplačevati od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in največ šest mesecev nazaj. Če je zavarovanec vložil zahtevo za vnovično odmero pokojnine kadarkoli znotraj prej navedenega šestmesečnega roka, se mu je na novo priznana in odmerjena pokojnina začela izplačevati od naslednjega dne po prenehanju obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Zavoljo navedenega razloga je bila bralčevemu znancu, ki mu je bila pokojnina odmerjena z upoštevanjem plače in pokojninske dobe iz vnovičnega zavarovanja, priznana že od naslednjega dne po prenehanju obveznega zavarovanja navkljub kasnejši vložitvi zahtevka.
Bralec pa je zahtevek za vnovično odmero pokojnine z upoštevanjem plače in pokojninske dobe iz vnovičnega zavarovanja vložil v času veljavnosti novega zakona, ta pa določa, da gre pravica do pokojnine in izplačilo na novo odmerjene pokojnine od naslednjega dne po vložitvi zahteve, vendar največ od naslednjega dne po prenehanju zavarovanja. Zato mu je bila na novo odmerjena pokojnina pravilno priznana šele od naslednjega dne po vložitvi zahteve, to je od 12. 2. 2014 dalje. Ker pa je bralcu delovno razmerje prenehalo že 31. 1. 2014, se mu je pokojnina, priznana z odločbo iz leta 2007, z vsemi uskladitvami vred izplačala od 1. 2. 2014 pa do dneva vnovične odmere pokojnine, to je do 11. 2. 2014. Zakon namreč še vedno določa, da ima zavarovanec pravico do pokojnine in da se mu izplačuje od prvega naslednjega dne po prenehanju zavarovanja, ali pa se osebi, ki ob uveljavitvi pravice ni zavarovana, pokojnina izplačuje od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in največ za šest mesecev nazaj.
Bralcu se je torej pokojnina začela izplačevati že od prvega naslednjega dne po prenehanju obveznega zavarovanja, višji znesek pokojnine na podlagi vnovične odmere pa se mu je začel izplačevati šele od naslednjega dne po vložitvi zahteve.

Prišteta doba zaradi osebnih okoliščin
Bralka A. M. iz Grosuplja navaja, da je invalidska komisija na njeno zahtevo sprejela izvedensko mnenje, da je leta 2011 obolela za nevromišično boleznijo. Zanima jo, ali se ji za eno leto obveznega zavarovanja prištejejo 3 meseci tudi v času uživanja denarnega nadomestila pri zavodu za zaposlovanje, saj je bila brezposelna od začetka leta 2011 do sredine leta 2012, ko se je spet zaposlila.
Že prejšnji zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, kot tudi veljavni zakon določa, da se zavarovalni dobi zavarovancev, ki so jo prebili v delovnem razmerju ali na drugem delu, na podlagi katerega so bili obvezno zavarovani kot zavarovanci z najmanj sedemdesetodstotno telesno okvaro, vojaški invalidi od I. do VII. skupine, civilni invalidi vojne od I. do VI. skupine, slepi, gluhi, oboleli za distrofijo in sorodnimi mišičnimi in nevromišičnimi boleznimi, oboleli za paraplegijo, cerebralno in otroško paralizo, multiplo sklerozo, oboleli za rakom do 15. leta (nova kategorija zavarovancev, ki jo je določil veljavni zakon, zato se tem zavarovancem prišteta doba prizna le od 1. 1. 2013 dalje, čeprav je bil datum bolezni ugotovljen že prej) ter z ekstrapiramidnimi obolenji prišteje za pridobitev in odmero pravic ena četrtina dobe dejanskega zavarovanja.
Bralki se k zavarovalni dobi za pridobitev in odmero pravic prišteje četrtina dobe dejanskega zavarovanja le za čas, ko je bila po ugotovljenem datumu nastanka bolezni v delovnem razmerju ali na drugem delu. V času, ko je dobivala denarno nadomestilo za primer brezposelnosti pri zavodu za zaposlovanje, torej ni bila v delovnem razmerju ali na drugem delu, čeprav je bila vključena v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, pa se ji k zavarovalni dobi za ta čas ne prišteva četrtina dejanskega zavarovanja kljub temu, da je bilo pri njej že v tem času ugotovljeno nevromišično obolenje.