Poznate vrednosti svojega krvnega tlaka?

Dobro počutje | jun. '14

Čeprav je zvišan krvni tlak najpogostejša srčno žilna bolezen, te bolezni pa so med glavnimi vzroki umrljivosti, pa naš odnos do lastnega krvnega tlaka obsega prav vse možne stopnje - od popolnega zanemarjanja in zapostavljanja pa do skrajne obsedenosti. Ker ga ne občutimo, nas visok krvni tlak po navadi ne pripravi k temu, da bi šli k zdravniku.

Visok tlak najpogosteje odkrijemo po naključju, ob pregledu zaradi drugih bolezni in stanj. Do postavitve diagnoze in začetka zdravljenja lahko minejo leta in desetletja škodljivega delovanja, ko se soočimo že z nepopravljivo škodo. Zato priporočamo, da vsak pozna vrednosti svojega krvnega tlaka, pa naj bo izmerjen doma, v lekarni ali v ambulanti osebnega zdravnika.
Krvni tlak poganja kri po žilah in jo potiska skozi kapilare, kamor dostavlja kisik in hranila. Razlikujemo dve vrednosti. Sistolični ali zgornji tlak predstavlja tlak ob iztisu krvi iz srca, spodnji, diastolični, pa tlak v žilah, ko srce miruje med posameznimi utripi srca. Čeprav tlak v fiziki merimo v kilopascalih, pri krvnem tlaku zaradi tradicije in bolj okroglih vrednosti, ki si jih laže zapomnimo, vztrajamo pri zapisu v milimetrih živega srebra. Vrednosti vedno zapisujemo v obliki RR sistolični/diastolični, denimo RR 120/80; vedno torej višjo vrednost navedemo najprej.

Ne boli, a povzroča težave
Zvišan krvni tlak imenujemo arterijska hipertenzija. Kaj nas opozarja nanjo? Brez merilca tlaka nič, saj bolezni ne spremljajo simptomi, obstaja pa o njih veliko mitov: da povzroča glavobole, razbijanje srca, zardevanje, živčnost, nespečnost. V resnici arterijske hipertenzije ne čutimo in je čakanje na simptome lahko čakanje na srčno popuščanje, infarkt in na kako drugo nepopravljivo škodo. Vzdevek "tihi ubijalec" primerno povzema vplive zvišanega tlaka na zdravje.
Arterijska hipertenzija je praviloma samostojno bolezensko stanje (primarna, esencialna hipertenzija in le v desetih odstotkih primerov je posledica druge, največkrat ledvične bolezni (sekundarna hipertenzija). Predstavlja enega glavnih dejavnikov tveganja za srčno žilne bolezni, pa za sladkorno bolezen, povezan je s starostjo, spolom, holesterolom in kajenjem, zato zvišanega tlaka nikoli ne obravnavamo ločeno od njih. Ker skupaj z drugimi dejavniki tveganja okvarja žile, pušča dolgoročne posledice predvsem na organih. Povečano tveganje predstavlja za možgansko kap, srčni infarkt, popuščanje srca, ledvično odpoved in zožitve arterij v okončinah, predvsem v nogah (periferna arterijska okluzivna bolezen).
Za postavitev diagnoze v ambulanti ne zadošča le ena meritev. V osnovno diagnostiko sodijo natančen pogovor, anamneza, telesni pregled, pregled krvi, urina in EKG posnetek srca. S tem želimo izključiti sekundarno hipertenzijo, ugotoviti dosedanjo škodo na organih in določiti še druge dejavnike tveganja.
Zdravljenje arterijske hipertenzije gre z roko v roki z drugimi ukrepi za preventivo pred srčno žilnimi boleznimi. V prvi vrsti moramo upoštevati splošne ukrepe, kot so omejitev soli v prehrani, zmanjšanje vnosa alkohola, povečati moramo telesne dejavnosti, urediti telesno težo, opustiti kajenja in zagotoviti zdravo prehrano. Pri bolj ogroženih bolnikih splošni ukrepi ne smejo odložiti takojšnjega zdravljenja z zdravili, pri nizki stopnji ogroženosti pa posežemo po njih, če splošni ukrepi po nekaj meseci ne obrodijo ustreznih rezultatov.
Zaradi razširjenosti bolezni je izbira zdravil zelo velika. Zdravila največkrat širijo žile, upočasnjujejo srčni utrip ali odvajajo vodo iz telesa. Bolniki za ureditev krvnega tlaka potrebujejo vsaj dve zdravilni učinkovini, zdravljenje pa praviloma traja do konca življenja.
Skoraj vsi bolniki z arterijsko hipertenzijo si krvni tlak kontrolirajo tudi doma. To je tudi priporočljivo, saj se tako izognemo t. i. hipertenziji bele halje, ko je vrednost krvnega tlaka v ambulanti višja kot sicer; tako omogočimo tudi boljši nadzor, saj je merjenje doma najbolj dostopno. Predstavlja pa tveganje, da merjenja niso izvedena pravilno ali da merjenje preraste v obsesijo, v nenehna merjenja ob najbolj nemogočih urah in okoliščinah ter v to, da prav vsak nepovezan simptom pripisujemo spremembi krvnega tlaka.

Upoštevajmo pravila
Za normalne vrednosti krvnega tlaka v ambulanti štejemo tiste, ki so manjše od 140/90 (pri pravilnih domačih meritvah pričakujemo obe vrednosti za 5 mm Hg nižje), za optimalne pa tiste pod 120/80.
Da dobimo uporabne vrednosti meritev, moramo upoštevati nekaj pravil:
- če vam zdravnik ni naročil drugače, merite krvni tlak zjutraj, ko vstanete, in zvečer, preden ste povečerjali. Pri urejenem tlaku zadošča merjenje enkrat na teden;
- pol ure pred meritvijo ne jejte, pijte kave, ne kadite in ne uživajte alkohola;
- krvnega tlaka si ne merite takoj po telesnem naporu in vzetih zdravilih;
- pred meritvijo izpraznite mehur, saj poln mehur zvišuje krvni tlak;
- pred meritvijo krvnega tlaka 3 do 5 minut počivajte sede, naslonjeni in z nogami na tleh;
- med meritvijo ne govorite, bodite pa čim bolj sproščeni;
- manšeto namestite na ustrezno mesto v višino srca. Zanesljivejši so merilniki, namenjeni za merjenje na nadlakti. Med merjenjem mora biti roka naslonjena na podlago in mirovati;
- krvni tlak izmerite dvakrat zapored, vmes naj bo minuta do dve premora. Če se meritvi znatno razlikujeta, izmerite še tretjič;
- izmerjene vrednosti redno beležimo z datumom meritve.
Meritve ob razburjenju ali ko nas panični napad ali moreče sanje zbudijo iz spanja, nimajo velike uporabne vrednosti, ne zahtevajo spremembe terapije ali hitrega ukrepanja, dodatnih odmerkov zdravil in tudi ne zahtevajo obiska v urgentni ambulanti. Če nas merjenje tlaka obremenjuje in ugotovljene vrednosti strašijo, če se ne moremo upreti potrebi po nenehnem merjenju, ga je bolje opustiti in kontrolo tlaka prepustiti zdravniku v ambulanti.