Psihološka svetovalnica – junij 2014
Proč z negativnim razmišljanjem
Dolgoletni naročnik Vzajemnosti, star 64 let, živi na manjši kmetiji sam z mamo. Z delom na kmetiji in s skrbjo za ostarelo mamo je polno zaposlen. Že pred leti ga je zdravnik opozoril, da bo moral na operacijo gležnja, vendar se zanjo ni odločil, ker ga je skrbelo, da operacija ne bi bila uspešna. Zdaj pa mu grozi izguba spodnjega dela noge, zato se je dogovoril za poseg, na katerega pa mora čakati več kot pol leta. Čeprav je prognoza posega zelo dobra, se ga loteva huda tesnoba, tako da ne more jesti, ponoči spi le nekaj ur, potem pa tuhta, kaj vse bi lahko šlo narobe … Nemiren je, zadirčen in sam sebi odveč.
Naše vsakdanje življenje ni odvisno od tega, kaj se nam v življenju dogaja, kot to razume veliko ljudi, ki išče pomoč v svetovalnici, ampak od tega, kako dogodke razumemo in si jih razlagamo. Ista stvar je za nekoga izjemno obremenilna, za drugega pa nič posebnega. Mišljenje in posledično vedenje posameznika je pogojeno z globoko zakoreninjenimi prepričanji, ki so se začela oblikovati že v otroštvu. Po navadi se teh prepričanj ne zavedamo, vendar je od njih odvisno, kako dojemamo sebe, okolico in kako se odzivamo, še posebej v ogrožajočih okoliščinah. Takrat se izkaže, iz kakšnega testa smo. Dokler v našem življenju ni hujših pretresov, nam gre dobro, ko pa se zgodi kaj takega, je pomembno, da znamo prenesti pritiske. Človekovo vedenje lahko zaradi negativnega načina razmišljanja hitro postane disfunkcionalno do te mere, da ogroža kakovost našega življenja. Kognitivna vedenjska terapija se ukvarja s tem, kako spreminjati mišljenje in zakoreninjene vedenjske vzorce, ki pogojujejo naše čustvovanje in vedenje.
Gre za to, kako posameznik »vidi« stvari. Če smo, denimo, dobre volje, nas določena stvar ne bo tako zelo motila kot takrat, ko smo slabe volje. Naš naročnik, vidi v posegu zgolj nevarnost, zaplete in slab izid, medtem ko bi kdo drug v predvidenem posegu videl odrešitev svojih dolgoletnih težav in izboljšanje splošnega stanja. Zato sva se ukvarjala predvsem s tem, da je razumel, kako lahko postane sam sebi dober terapevt, in to najprej s tem, da razume, kaj se z njim dogaja, potem pa s tem, da ima vpliv na svoje misli in da se lahko nauči samokontrole, pozitivnega mišljenja in prijazno naravnanega notranjega govora.
Res je potreboval kar nekaj časa za spremembo načina razmišljanja, saj vsako novo učenje zahteva ponavljanje. Je pa zato občutek, ko imamo kontrolo nad seboj, toliko boljši, saj se zavedamo, da smo mi tisti, ki izbiramo misli in s tem posledično počutje.
