Zmernost za zdrav želodec
V knjigah piše, da se zdravje začne in konča v želodcu. Resnici na ljubo pa so za zdravje odločilna usta, kajti zdravje je dobesedno odvisno od tega, ''kaj damo vanje ''. Seveda moramo hrano najprej prebaviti in presnoviti, da jo lahko naše telo uporabi za graditev, rast, obnovo, zaščito in za energijo.
Prebava je preplet mehansko-kemičnih dogajanj, ki hkrati potekajo od ust do konca črevesja. Mehanski del zadeva grizenje in žvečenje hrane v ustih. Vsak košček hrane bi morali vsaj 30-krat dobro prežvečiti, da bi jo že v ustih prepojili s prebavnim encimom amilazo, ki škrob razgradi v glukozo. Nato potuje hrana v požiralnik. Zagotovo poznate zgago, ko je moteno delovanje zgornje mišice zapiralke. Ko vdre želodčna kislina v požiralnik, to čutimo kot ''pekočo zgago''. Pomagamo si tako, da jemo v manjših obrokih, si kuhamo čaj iz brinovih jagod ali metin čaj.
Kemično razgrajevanje temelji na kislinsko-bazičnem učinkovanju ter na oksidaciji in redukciji. Temu je prilagojen tudi človekov prebavni sistem. Tako mora biti v želodcu ustrezno kislo okolje, v črevesju pa bazično.
Premalo kisline – slaba prebava
V notranjosti želodca je plast sluznice, sestavljena iz celic, ki se med seboj razlikujejo. Prve izločajo sluz ali mukus, druge želodčno solno kislino HCL, tretje pa predstopnjo prebavnih encimov. Želodčne težave imamo lahko (tudi) zaradi preveč ali premalo želodčne kisline, kar nadzorujejo in urejajo hormoni in živci.
Po 35. letu ima večina ljudi premalo kisline, zato se beljakovine ne morejo povsem razgraditi v aminokisline. Vzrokov za pomanjkanja kisline je veliko: neješčnost, tudi prenajedanje, slabo razpoloženje, jeza, osamljenost, preutrujenost ... Poleg neprebavljenih beljakovin se posledično slabša absorbcija vitaminov B12 in folne kisline, kalcija in drugih rudnin. Neprebavljene snovi začnejo v črevesju gniti ali vreti in tako počasi zastrupljamo samega sebe; v skrajnem primeru to pripelje do raka. Znamenja pomanjkanja želodčne kisline so napenjanje v trebuhu, huda napihnjenost, občutek težkosti, utrujenost po jedi, pekoč občutek v želodcu ali nabitosti po težkem mesnem obroku, kolcanje, vetrovi in zaprtje. Izogibati se moramo beli moki, belemu rižu, enostavnim sladkorjem, saj vso to močno zmanjša izločanje želodčne kisline.
Kaj moramo uživati? Pred obrokom je dobro spiti kozarec limoninega ali jabolčnega soka, lahko tudi oboje skupaj. Že večkrat sem tudi omenila, da je meso dobro pred jedjo pokapati z limoninim sokom ali priložiti žlico brusnične marmelade. Želodčno kislino spodbujajo rdeča pesa, avokado, zelena zelenjava, jetra, jajčni rumenjak, koprc, olive, kivi, banane, tofu, peteršilj, ajda, ananas, brusnice in brusnična marmelada, od začimb pa brinove jagode, žajbelj, lovor, bazilika, muškatni oreh, rožmarin, cimet, ingver, nageljnove žbice, janež, origano, pehtran, majaron, koriander, šetraj in vanilja. Zato je dobro ob pršutu uživati melone ali olive, ob divjačini brusnično marmelado in podobno. Pomembno je, da med jedjo ne pijemo vode, ker redči želodčni sok; nasprotno pa lahko uživamo vino. Prav tako bi bilo dobro pojesti sadje pol ure pred glavnim obrokom in tri ure po njem.
Od količine želodčne kisline je odvisno, ali bo telo sprejelo kalcij in ali bomo posledično imeli osteoporozo. Če imamo želodčne kisline dovolj, se bo kalcij razgrajeval že v želodcu in se bo vgrajeval v kosti. Nič ne pomaga uživanje tablet kalcija, če hkrati ne poskrbimo, da se bo ta kalcij ioniziral. Dobro je vedeti, da tisti, ki nima ustrezne kisline v želodcu, tudi nima dobre prebave.
Preveč kisline - bolečine
Hrana poleg slinjenja sproži v ustih živčne dražljaje, ki dajo ukaz o izločanju želodčnega soka. Pretirano izločanje solne kisline sprožijo neustrezna ali pomanjkljiva prehrana, alkohol, kajenje, bakterija helicobacter pylori ter vsakodnevni pretirani stresi.
V stresu ali ob zavrtih čustvih telo prek živčnega sistema dobi ukaz, naj ustvari več hormonov za obvladovanje stresa. Zanje potrebuje več beljakovin in več želodčne kisline. In nenadoma je želodčne kisline preveč, še zlasti, če prizadeti ni zaužil dovolj beljakovin, da bi jih predelal želodec. Posledica je razjeda želodčne sluznice ali sluznice požiralnika in dvanajstnika. Tipična znamenja, da imamo preveč želodčne kisline, so bolečine v želodcu, ki ne pojenjajo 5 do 6 ur, tudi ponoči, ter še večje težave ob živčni napetosti.
Hitra pomoč je velik kozarec mleka; ta sicer ne zdravi, marveč samo trenutno olajša težave. Pomoč so tudi ovseni kosmiči, presni zeljni, krompirjev ali korenčkov sok ter ribezov in borovničev sok. Pred preveliko količino želodčne kisline sluznico želodca varuje olje pšeničnih kalčkov, bogato z vsemi frakcijami vitamina E. Podobno deluje laneno seme, če ga skuhamo na vodi, ohladimo, dodamo med in pijemo zjutraj na tešče. Želodčno kislino zmanjšujeta še prosena kaša in sezam. Izločanja mukusa spodbujajo jedi s cinkom. Veliko tega elementa je v mesu, morski hrani, pivskem kvasu, bučnih semenih, v meti, gorčici, jajcih. Zelnica in zelje pomagata pri celjenju razjed in regeneriranju želodčne sluznice. Podobno funkcijo imata tudi peteršilj in zelena solata.
Med vitamini poleg vitamina E pomagajo še drugi, zlasti pa vitamin A v predstopnji - v obliki karotenoidov. Potrebujemo tudi vitamine B kompleksa, posebno folno kislino in vitamin B12, ki brani pred škodljivo bakterijo helicobacter pylori, ki povzroča kronično vnetje želodca in dvanajstnika. Živila zoper to bakterijo so tista, ki vsebujejo žveplene snovi: čebula, česen, drobnjak in por, kostanjev med, paradižnik, citrusi, probiotični jogurti in zelnica. Pri težavah se izogibajmo sladkim jedem iz enostavnih sladkorjev!
Vnetja in razjede v želodcu blažita vitamin C in papaja, ki vsebuje encim papain. Podobno funkcijo imajo slive, ki imajo prav vse vitamine skupine B, razen vitamina B12. Zanje je značilno, da količinsko ne izstopajo z nobenim vitaminom B, a je prav sinergično delovanje celote izredno dobro celi razjede sluznic od želodca navzdol po prebavnem traktu. K temu pripomorejo tudi vitamin A, ki ga je v suhih slivah skoraj dvakrat več kot v presnih, vitamin K, ki ga je v suhih slivah skoraj desetkrat več, ter vitamin C. V slivah so še antioksidanti iz vrst karotenoidov in flavonoidov. Veliko je mineralov, zlasti dobra je kombinacija bakra in cinka, slednji preprečuje živčni nemir in posledično razdražljivost želodca. Sicer so slive bolj znane po svoji odvajalni funkciji v črevesju; odstranjujejo strupene snovi, tudi razkrojke, ki so posledica neustrezne prebave beljakovin v želodcu.
Kislo in bazično okolje
Najboljše zdravilo za želodec je mir pri mizi, zmerna količina in pestrost hranil, ki jih dobimo z živili. Uravnoteženost ali nasprotno neravnovesje hranil se pokaže tudi v ostankih, ki vplivajo na kislost ali bazičnost telesa. Prevelike količine odpadnih snovi, zlasti kislin, ki se nalagajo v tkivih, prej ali slej pripeljejo do bolezni.
Beljakovinska in ogljiko-hidratna hrana dajeta odpadne snovi kislega značaja, podobno tudi fosfor, žveplo, jod, klor, brom, baker in silicij. Zelenjava, bogata s kalcijem, kalijem, magnezijem, natrijem, železom in manganom, pa pušča bazične ostanke. Vendar pomnimo: nikakor ne smemo okusa živila (na primer kisle limone) enačiti s končnim rezultatom po razgradnji (limona ima bazičen ostanek).
Kislo okolje želodca je zelo pomembno za učinkovito delovanje encimov, kjer poteka večji del prebave hrane. Kislost zagotavlja solna kislina, ki jo telo proizvaja samo. Vse druge kisline so stranski proizvod pri presnovi in jih moramo čim prej izločiti.
Živila za zaščito želodčne sluznice in za celjenje razjed: Zeljni sok, omega3, (ribe, avokado, laneno sem in orehi), borovničevo vino, karotenoidne snovi (Vitamin A), metin čaj, poprova meta, brinov sirup.
Izogibajmo se enostavnim in prečiščenim ogljikovim hidratom, kavi, čaju, kakavu, črnemu popru in ocvrtim jedem.
Napotki za zdravljenje želodčnih težav: vsako jutro na tešče spijemo deciliter korenčkovega soka z žlico medu in limono. Ali: žličko oljčnega olja in limoninega soka; ali: borovničevo vino ali brinov sirup. Krompirjev pire s smetano, krompirjeva in paradižnikova juha.
Kaj jesti?
Krompirjeva juha: skuhamo krompir, ga zmešamo z električnim mešalnikom, dodamo maslo in malo kumine.
Brinov sirup: 500 gr brinovih jagod, 3 l vode in liter medu. Jagode prekuhamo v vodi, jih pretlačimo in vnovič prekuhamo, nato jih pretlačimo skozi sito v lonec ter dodamo toliko medu, da nastane sirup. Uživamo trikrat na dan.
Borovničevo vino: 2 dl svežih ali posušenih borovnic, pol litra rdečega vina. Borovnice skuhamo v vodi 10 minut, dodamo vino in prekuhamo, ohladimo in spet prekuhamo 2 do 3-krat, dodamo klinčke in cimet. Precedimo. Pijemo večkrat na dan. Opomba: to ni pravo vino iz borovnic, ki nastane z alkoholnim vrenjem soka z dodatkom sladkorja in kvasovk.
Meden napitek za želodec: žlico medu raztopimo v toplem mleku ali čaju in spijemo pol ure pred vsakim obrokom.
