Pozeba, toča in škodljivci na vrtu

Prosti čas | jun. '14

Ledeni možje letos niso zatajili. Mokra, vlažna tla, pozeba, lomi zaradi močnega vetra, toča ter toplo vreme pomenijo idealne razmere za širjenje rastlinskih bolezni in za razmnoževanje škodljivcev. Doslej je bilo res vsega na pretek. A nadloge, ki so se zgrnile zaradi vremena na vrt nam ne smejo vzeti veselje. Saj veste: po vsakem dežju posije sonce ...
Pomrznjene sadike paradižnika je najbolje populiti in posaditi nove. Je pa tudi možno, da se bodo sadike obrasle. Pomrznjene dele odrežemo z lepim rezom, poškropimo z Regenerinom in fungicidom, da preprečimo okužbe in morda nam bo uspelo! Ukoreninjene sadike imajo namreč v sebi večjo energetsko moč. S preparati rastlinam dajemo hrano, ki je dostopna tudi skozi poškodovane liste in deluje v nekaj dnevih.
Poskrbimo le, da ob vročini rastline ne bodo trpele žeje. Zalivajmo enkrat do dvakrat na teden in takrat izdatno. Ne zalivajmo vsak dan.
Polži so še posebej pridni
Kdo ne bi poznal teh simpatičnih živalic s hiško in rožički, ki žal v vrtu naredijo veliko škode, saj lahko uničijo ves pridelek solate ali pa zaradi videza taka zelenjava ne bo užitna. Letos je vlažno leto z idealnimi razmerami za razmnoževanje polžev in za večjo invazijo na vrtovih.
Da se jih rešimo, imamo dve možnosti: mehansko odstranjevanje s pobiranjem ali zatiranje s pripravki, pri čemer se lahko nadejamo večjega ali manjšega uspeha.
Pobiranje polžev je možno na manjšem vrtu, na večjem prostoru pa je tak način težko izvedljiv. Bolj učinkovito je zatiranje ali odvračanje polžev. Prvi korak je omejevanje dostopa polžev na gredice tako, da polžem postavimo pregrade iz PVC.
Na voljo so tudi pripravki na bio podlagi, vendar ob veliki invaziji polžev njihova učinkovitost ni zanesljiva. Sam sem poizkusil učinkovitost gnojila Bioorganik. Ta vsebuje enake substance kot Nusdorfov bio preparat, ki prežene polže. Na gnojilo sem položil polže in res so bežali s njega. Čeprav so sicer počasni, je bilo videti, da kar tekmujejo, kdo se bo prej umaknil. Pripomniti pa moram, da morate natresti res dovolj gnojila, da bo učinkovalo. Naslednje sredstvo, ki zmanjšuje populacijo polžev, je Strunal. Tudi to je gnojilo, ki s svojim stranskim učinkom uniči jajčeca polžev. Pogoj za to pa je, da je zemlja mokra in da uporabimo dovolj gnojila. Upoštevati moramo tudi navodila o uporabi. Lahko ga potresemo le okoli rastlin s koreninskim sistemom, daljšim od 5 do 6 centimetrov ali pa mora biti greda prazna vsaj 10 dni po raztrosu in da ničesar ne sadimo na njej. Strunal tudi uspešno zmanjšuje populacijo strun, ki nam z vrtanjem lukenj v pridelek povzročajo nepopravljivo škodo, zlasti pa na krompirju, korenju ipd.
Na trgu je tudi dovolj limacidov različnih proizvajalcev. Tudi ti preparati so različno učinkoviti. Spet velja pravilo opazovanja, ugotavljanja učinkovitosti in morebitne karence ali časa škodljivosti. Najbolje je izbrati preparat, ki vsebuje najmanj aktivne substance in je najbolj učinkovit. To je bolj prijazno tako do nas kot do okolja.
Bolezni na sadnem drevju
Na breskvah opažamo izrazit pojav breskove kodravosti in tisti, ki niso škropili vsaj trikrat skupaj z zimskim škropljenjem, bodo letos imeli težave. Žal je za učinkovite ukrepe zdaj že prepozno in pričakujemo lahko le slabši in nekakovosten pridelek skupaj s propadanjem dreves, saj nekatera prehude kodravosti ne bodo prenesla. Letošnji poganjki se bodo v drugi polovici leta začeli sušiti in v naslednjem letu lahko pričakujemo slabši pridelek.
Izrazito napadene veje lahko odstranimo in zažgemo, škropiva pa ne primejo več. Morda bi bila smiselna le foliarna uporaba Regenerina z morebitnim dodatkom Medicoplanta. Poškodovane rastline si bodo vsaj malo opomogle in dobile tudi dovolj hrane za nadaljnji razvoj.
Enako ravnamo pri pozebi, ki se je pojavila v prvi tretjini maja, pri toči in napadu škodljivcev, ki jih najprej zatremo in nato škropimo z omenjenimi pripravki.
Obstaja tudi velika nevarnost, da bo breskov nasad napadla breskova plesen, ki jo zatiramo s fungicidi tipa Karathane, Cosan, ipd.
Breskev je občutljiva tudi za škrlup, ki pa se kaže drugače kot pri jablanah in ne napada v večji meri listja, temveč le plodove in v manjši meri zelene poganjke. Letošnje vreme je prav primerno za razvoj škrlupa. Bolezen napade poznejše sorte breskev in vinogradniške breskve. Škropimo večkrat z Delanom, Ciramom ipd. - z istimi pripravki kot jablane in hruške.
Na Primorskem je aktualen še razvoj breskove muhe, ki naredi precej škode na plodovih breskev, smokev, kakija, marelic, hrušk in jabolk. Pojavlja se od maja do oktobra, zatiramo pa jo z Diptarexom in podobnimi pripravki.
Primerno je, da si omislimo dnevnik za sadni in zelenjavni vrt ter vanj vpisujemo vsa svoja opažanja, uspehe in postopke. Tako bomo naslednje leto vedeli, kateri preparati so učinkoviti in kateri ne.