Čarobni kamen in peščeni rt - Brač
Brač je s 395 kvadratnimi kilometri tretji največji otok v Jadranu, česar pa zaradi njegove gomoljaste oblike in dobrih cest, ki omogočajo udobno povezavo z najbolj znanimi turističnimi kraji, skoraj ni občutiti. Lepa narava, čisto morje in umetnije iz znamenitega braškega kamna vabijo obiskovalce z vseh koncev sveta.
Brač ima dobre trajektne povezave s Splitom in Makarsko. Od tu trajekt nekajkrat v tednu vozi do pristaniškega mesteca Sumartin, majhnega in prikupnega, s cerkvijo, s kamnitimi hišami in celo s samostanom. V okolici je nekaj lahko dostopnih obal in avtokamp, tako da mnogi turisti ostanejo kar na tem delu otoka. Tako kot davni predniki domačinov, ki so menda prišli iz Makarske in zato na tem delu otoka govorijo posebno narečje.
Seveda pa je škoda, da ne bi spoznali tudi drugih skrivnosti otoka. Prikupni kraji se kar vrstijo, nekateri ob glavni cesti, ki se vzpenja prek hribovite notranjosti otoka in se potem spusti na drugo stran do pristaniškega mesta Supetar. Tu se je sredi prejšnjega stoletja začel razvijati turizem. Zaradi ladijske povezave s Splitom in seveda zaradi mesta, ki je še vedno eno najprivlačnejših na otoku. Slikovita lega in stare kamnite hiše so celo tako prevzele nekega bogatega Američana, da je v ameriški zvezni državi Teksas zgradil stanovanjsko naselje, ki je kopija mesta Supetar! Poimenovali so ga Adriatico, ker pa v mestu McKinney ni morja, so naselje zgradili ob jezeru …
V Supetarju vabijo številni prijetni lokali. Nekaj časa kaže nameniti bogati sakralni zbirki v cerkvi sv. Petra. Svojevrstno doživetje pa je obisk galerije kiparja Ivana Rendića. Največ njegovih umetnin lahko občudujemo kar na tamkajšnjem pokopališču, saj je bil v 19. stoletju znan po svojih nagrobnikih.
Kamnito bogastvo
Braškemu kamnu je bil namenjen tudi naslednji obisk. V kraju Pučišča je več kamnolomov, v katerih že stoletja pridobivajo ta cenjeni gradbeni material. Iz njega so nekoč Rimljani gradili otoške hiše in vile, v Splitu se še vedno ponosno razkazuje Dioklecijanova palača, braški kamen pa si je utrl pot celo v srce Združenih držav Amerike, saj je iz njega zgrajena Bela hiša v Washingtonu!
Tu deluje kamnoseška šola – edina tovrstna šola na Hrvaškem. Ustanovljena je bila že davnega leta 1906. Nekoč je bila pomembna za celotno območje nekdanje Jugoslavije. Marsikateri učenec je začel z delom v katerem od slovenskih podjetij za obdelavo kamna in kasneje tudi ostal pri nas.
V šoli za klesanje lahko učenci izbirajo med triletnim poklicnim programom in štiriletnim tehničnim programom, po zaključku katerega se lahko vpišejo na katerokoli hrvaško univerzo. Skoraj polovica učencev prihaja z otoka. Tako lahko nadaljujejo družinsko tradicijo. Dobri obdelovalci kamna imajo vedno dovolj dela tudi pri restavriranju zgodovinsko pomembnih zgradb. Nič čudnega, da je kamnoseštvo poleg turizma najpomembnejši vir zaslužka otočanov.
Uradno je mogoče šolo obiskati ob četrtkih dopoldne. Toda tudi zunaj tega časa prijazni učitelji obiskovalcem radi odprejo vrata. Obisk šolske delavnice je prav posebno doživetje. Šele med množico kipov, nastajajočih izdelkov in velikih kamnitih blokov, ki čakajo, da se jih lotijo spretne roke kamnoseških učencev, se zaveš, koliko truda je potrebnega za nastanek kamnitih umetnin. Braški kamen je sicer razmeroma lahko obdelovati, a brez znanja in izkušenj ne gre. Pa tudi nadarjenost je pomembna, o čemer priča elegantni beli galeb s tankimi krili, za katerega so pred leti prejeli nagrado na srednješolskem tekmovanju v oblikovanju. Narejen je bil s podobnimi orodji, kot so jih pred tisočletji uporabljali že stari Grki, in prav to umetnost je mogoče osvojiti v pučiški šoli. Pri praktičnem delu učenci večinoma obdelujejo braški kamen, saj so učitelji prepričani, da je najbolj primerno uporabljati kamen iz domačih kamnolomov, ki je prilagojen na klimatske razmere določenega okolja in je zato tam tudi najbolj obstojen. Slednje dokazujejo številne stare kamnite hiše na otoku. Nekatere so zapuščene, a vseeno je na njih mogoče občudovati številne detajle umetelno izklesanih oken, portalov in balkonov. Večje kraje zaznamujejo tudi kamniti kipi, vodnjaki in celo ulične svetilke iz slovitega braškega kamna.
Pučišča je kraj, ki je nastal ob izvirih sladke vode, na kar namiguje tudi ime latinskega izvora Puteus - vodnjak. Že pred več kot stoletjem je kraj postal kulturno središče in domačini se lahko pohvalijo z najstarejšo čitalnico na otoku.
Kamen dobesedno zaznamuje prav vseh dvajset krajev na otoku. V marsikaterem od njih obiskovalce preseneti kaka posebnost. Tako se zaradi cerkve, v kateri hranijo kip srca Jezusovega, ki je delo svetovno znanega kiparja Ivana Meštrovića, kaže odpraviti v Selca. V Škripu, ki velja za najstarejši kraj na otoku, je vredno obiskati etnografski muzej z zbirko prazgodovinskih najdišč in rimljanskim mavzolejem. Postira je znana po ateljeju kiparke Sandre Nejašmić. V njej večkrat prirejajo ustvarjalne delavnice in različne kulturne prireditve.
Privlačne plaže
V notranjosti otoka se dviguje 778 metrov visoka Vidova gora, s katere se odpirajo izjemno razgledi. Nič čudnega, saj je to najvišji vrh jadranskih otokov! Z njega sega pogled na otoške obale, pa tudi na sosednji Hvar. Dostop je enostaven, saj je do vrha speljana asfaltirana cesta. Na strmih pobočjih Vidove gore si lahko ogledate že davno zapuščeno samostansko naselje Blaca.
Otoški turizem seveda cveti predvsem zaradi morja. Zametki turizma segajo v leto 1927, ko je zdomec Ivan Grubšić v Sutivanu postavil prvi hotel. Najbolj znana podoba Brača pa je Zlati rt (Zlatni rat). Pogled na nevsakdanjo stvaritev narave na robu turističnega kraja Bol je vsekakor vreden obiska. Najlepše ga je občudovati od daleč, med drugim tudi z Vidove gore. Samo z višje lege je mogoče dobro videti peščeni rt, katerega obliko spreminjajo morski tokovi in veter. Toda od blizu nekako izgubi skrivnostni čar, pa tudi prodnata plaža ni najbolj udobna za poležavanje. Poleg tega na nezaščiteni obali pogosto piha veter, nad čimer pa se seveda navdušujejo ljubitelji vodnih športov, drugi dopustniki pa se raje umaknejo v senco bližnjih borovcev ali v kak mirnejši zaliv nedaleč stran.
Z malo truda je mogoče na Braču najti kar nekaj mirnejših zalivov ali pristaniških mestec za tiste, ki ne morejo brez malce bolj živahnega utripa. Mnoge obale so s kopnega nedostopne, tako da je otok pravi raj tudi za ljubitelje jadranja in čolnarjenja.
