Pravila pri obračunu obveznosti države
Tako kot prej veljavni zakon tudi sedanji (ZPIZ-2) nalaga Republiki Sloveniji, da iz državnega proračuna zagotavlja potrebna finančna sredstva za pokrivanje obveznosti, ki nastanejo v obveznem zavarovanju, zaradi priznavanja ali odmere pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja pod posebnimi pogoji oziroma zaradi izpada prispevkov. V ta namen določa kar sedemintrideset postavk, osnove in način njihovega poračuna pa prepušča ureditvi v posebnem zakonu.
Državni zbor je na začetku letošnjega leta sprejel novi Zakon o poračunavanju obveznosti Republike Slovenije iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (ZPFOPIZ-1), ki je objavljen v Uradnem listu RS z dne 5. 2. 2016, s katerim so uveljavljena nekatera nova pravila pri obračunavanju teh obveznosti, kakršna veljajo za zavod, sklad obrtnikov in državo. Ker zanimajo tudi naše bralce, jih na kratko povzemamo.
Obveznosti državnega proračuna so v zakonu zelo podrobno razdelane in predstavljene v zelo strnjeni obliki obsegajo:
- celoten znesek pokojnine, priznane po posebnih predpisih, če njen upravičenec ne izpolnjuje pogojev za njeno priznanje po splošnih predpisih; če je pokojnina upravičencu priznana z upoštevanjem pokojninske dobe po posebnih predpisih, ki pa brez take dobe ne bi izpolnjeval pogojev za njeno priznanje po splošnih predpisih; če je bila pokojnina priznana z upoštevanjem dodane dobe za čas vključenosti v obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje oziroma poklicno zavarovanje, in sicer do izpolnitve pogojev za pridobitev pokojnine po splošnih predpisih, ter v primeru priznanja pravice do starostne pokojnine, za katero niso izpolnjeni pogoji po izteku obdobja, določenega za prejemanje poklicne pokojnine do izpolnitve pogojev za njeno pridobitev po splošnih predpisih,
- razlika med pokojnino, kakršno mu zagotavlja uporaba posebnih predpisov pri njenem priznanju in odmeri, ter pokojnino, kakršna bi se mu izplačevala po splošnih predpisih; kakršno mu zagotavlja upoštevanje obdobij, za katera niso bili plačani prispevki, in pokojnino brez upoštevanja teh obdobij,
- sorazmerni del pokojnine, pri kateri so bili upoštevani obračunani, vendar neplačani prispevki,
- del pokojnine v višini razlike med zajamčeno višino pokojnine in pokojnino, odmerjeno od dejanske pokojninske osnove,
- v ZPIZ-2 določeni prejemki,
- celotni prispevki ali njihov del, odvisno od vrste zavezanca.
Povračilo iz državnega proračuna
Zakon določa tudi novo obveznost, ki jo ZPIZ-2 ne predvideva. Nanaša se na del pokojnine osebe, ki je bila na predlog organov Republike Slovenije izvoljena za opravljanje funkcije ali imenovana na delovno mesto v organe nekdanje SFRJ. Del je odmerjen kot dodatek v višini razlike med osebno pokojnino, odmerjeno po veljavnih predpisih v Republiki Sloveniji ob upoštevanju dobe, dopolnjene pri organu SFRJ, ter seštevkom obeh osebnih pokojnin, priznanih po določbah Sporazuma med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo o socialnem zavarovanju.
Obveznost države je tudi sorazmerni del stroškov delovanja zavoda, nastalih pri odmeri in izplačilu pokojnin in drugih prejemkov, ki so obveznost države, ter sorazmerni del prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje, katerih izračun zakon podrobno določa.
Iz državnega proračuna so zavodu vrnjena tudi sredstva za izplačilo letnega dodatka in drugih prejemkov, do katerih je upravičen uživalec pokojnine, ki je v celoti obveznost države. Zakon določa tudi višino obveznosti države do sklada obrtnikov za člane tega sklada, ki so vanj vstopili do 31. 12. 1982.
Obveznosti države iz tega zakona se zavodu poravnavajo mesečno v obliki akontacije, določene v njegovem letnem finančnem načrtu. Obveznost za posamezno leto pa se ugotovi na podlagi letnega obračuna, ki ga mora zavod predložiti pristojnima ministrstvoma v 60 dneh po sprejemu letnega poročila. Zakon vsebuje tudi določbe o nadzoru ter postopkih v primeru ugotovljenih nepravilnosti pri obračunu obveznosti, razreševanju spornih vprašanj ter zamudah.
Iz finančnega načrta zavoda za leto 2016 je razvidno, da so letošnje obveznosti državnega proračuna za te namene ocenjene na 279 milijonov evrov, kar predstavlja 5,5 odstotka vseh načrtovanih prihodkov.
