SVET IN MI
Nakupovanje brez hitenja
Slovenski vodje veleblagovnic, ki so jih nastavili tuji lastniki Spara, Hoferja, Lidla, Eurospina in E. Leclerca, očitno ne slutijo, da se jim bo zgodilo enako, kot se dogaja podružnicam trgovskih verig v Evropi. Stranke vse pogosteje uporabljajo internet, kjer si ogledajo, kaj je kje cenejše, nato si na dom naročijo vse, kar bi sicer morali sami nakupiti v trgovini, hoditi z vozičkom okrog previsokih polic, s povečevalnim steklom brati cene, ki so izpisane v predrobnem tisku, se pretegovati, da bi dosegli, kar potrebujejo doma ... Pritožb starejših je preveč, da bi jih naštevali. Za starejše očitno nihče nima dovolj časa.
Pot iz zagate je logična: mlajši naučijo starše in stare starše, jim naložijo potrebne aplikacije na telefon, jim naredijo nakupovalne sezname, v katere potem starejši doma vpiše, kar pač mora kupiti v trgovini. Nekaj iz Spara, nekaj iz Lidla, nekaj iz Hoferja, vse v akcijah ... Pa je pokojnina videti bolj debela.
V Nemčiji so prve naredili pred dvema letoma v Berlinu. Ugotovili so, da se morajo starejši družiti z mlajšimi pred blagajnami, da starejši potrebujejo drugačne vozičke, saj se marsikdo sploh ne more skloniti tako globoko, da bi dosegel dno vozička, tudi embalaže so količinsko spremenili, pollitrske steklenice, polkilogramski zavitki sladkorja in moke, četrtkilogramski za razne kaše, riž in testenine. Predvsem pa spremembe doživljajo blagajne: tu so počasne blagajne, za katerimi sedijo blagajničarke, usposobljene za prijazen klepet s starejšimi. Tak način poznajo tudi že v Hoferju v Ljubljani, kar so Hoferjevi lastniki naredili v Berlinu, so že lani posnemali na Škotskem, letos pa so se za tak poskus odločili tudi na Nizozemskem.
Dežele so različne, ideja pa je povsod ista: omogočiti starejšim kar se da prijazno okolje za nakupe brez hitenja in z zaposlenimi, ki radi priskočijo na pomoč, odprejo novo blagajno ... Počasi bodo med policami tudi klopce za posedanje in klepet z znanci. Počasne blagajne za starejše in tudi druge, ki ne bodo nestrpno mencali, če je nekdo pred njimi malo počasnejši in neroden.
Po www.senioractu.com
Zadnja plovba
Če nosiš priimek Cook in si z obale v Angliji, ti je usojeno, da bo morje krojilo usodo. Gordon Cook, star 80 let, je dvignil sidro in odjadral na zadnjo plovbo okrog sveta.
Ko je imel 40 let, je prvič odplul okrog sveta, a takrat ni bil sam: spremljali so ga žena Mary in otroka, od katerih takrat še nihče ni bil šolar. Pluli so 17 let, se tu in tam ustavili in nakupili potrebščine za celoletno vzgojo in igro otrok. Otroka sta se šolala na škunerju, izkusili so boj na življenje in smrt v dveh orkanih, doživeli so popoln brodolom in kratek čas živeli na drobnem tihomorskem otoku, nato pa odpluli naprej na novi ladji. Otroških bolezni niso spoznali, na morju jih nimaš kje dobiti, je rekla žena Mary in dodala, da je bila največja sreča, da so otroci ušli angleškemu šolskemu sistemu.
Hči Suzana je začasno zapustila »domači prag«, da bi na kopnem doktorirala iz biologije, sin pa je bil od rane mladosti naklonjen elektrotehniki in računalništvu in je pri tem tudi ostal. Družina je pozneje vendarle zaživela na kopnem, otroka sta se poročila, prišli so vnuki in družina se je še povečala. Spet so odšli na ladjo, dovolj veliko, da si se na njej lahko skril pred otroškim vriščem, pravi danes 80-letni Gordon Cook.
Pa vendarle se je pozneje zaljubil v star srednjeveški gradič, ga obnovil in pol hiše oddajal dvema družinama. Denar je služil tudi od prodaje dragocenih spominkov, ki so jih prinesli s poti. Predvsem pa je prodajal svojo zbirko redkih knjig o jadranju. Poleg doma je z leti zrasel knjižni antikvariat, v katerem je bilo pol milijona knjig na policah, Cook je bil tudi prvi zasebnik, ki je svoje knjige prodajal na Amazonu, spletnem prodajnem gigantu. Leta so tekla in Cook je postal 80-letnik.
Morje mu še vedno šumi v ušesih in sanjah, zato ni čudno, da je ob 200. obletnici prve plovbe okrog sveta Jamesa Cooka tudi sam odjadral okrog sveta. »Življenja ne nameravam končati v domu za stare,« je pred odhodom rekel medijem, ki so ga pospremili na pot. Želimo mu mirno morje in veter v hrbet.
Povzeto po telegraph.co.uk
