SVET IN MI
Ali je virus povzročitelj alzheimerjeve bolezni?
V jugovzhodni Franciji se znanstveniki različnih usmeritev že več kot dve desetletji trudijo najti povzročitelja alzheimerjeve bolezni.
Najnovejše objave kažejo, da so raziskave na stopnji, ko so znanstveniki prepričani, da vedo, kje bi bilo treba iskati glavnega krivca. Na kratko povedano, po njihovo naj bi to bil virus HSV1, ki ga poznamo kot herpes. Ko se človek enkrat z njim okuži, je njegova prisotnost vseživljenjska. Dobri dve desetletji trajajo raziskave, ki so jih opravljali na inštitutih in laboratorijih jugovzhodne Francije na več kot enajst tisoč osebah, starejših od 65 let, razdeljenih v različno velike skupine. Hkrati so prisotnost tega virusa opazovali tudi v režnjih možganov laboratorijskih živali. Herpes povzroča ljudem preglavice, ki sicer niso hude, a so zato zelo neprijetne. Izbruh herpesa v drobnih mehurčkih ljudje poznajo, ker se jim največkrat pokaže na robu ustnic, hujši med zgornjo ustnico in nosom, ob stresnih dogodkih pa se lahko naredi tudi drugje po telesu in skoraj vedno na istem mestu.
Ta virus, piše v objavah, se očitno lahko zaleze tudi v možgane in tam povzroči celo razdejanje, a najnovejše ugotovitve vodijo hkrati tudi k nekaterim genskim danostim.
Objave v strokovnem in tudi laičnem časopisju o teh odkritjih so v zadnjih mesecih zelo pogoste, s posebnim poudarkom, da jih je nujno treba nadaljevati, saj bi le tako lahko zagotovo potrdili ugotovitve, s katerimi bi morda lahko našli način preprečevanja te hude, večinoma starostne okvare možganov.
Medtem se v južni Franciji povezujejo med seboj športne in socialnovarstvene ustanove, ki poskušajo ohranjati starejše pri dobri možganski kondiciji.
Med drugim so se povezali klubi za namizni tenis in domovi za starejše z demenco in obolele za alzheimerjevo boleznijo. Ohranjati možgane aktivne, jih vsak dan napenjati fizično in mentalno, hkrati pa vzdrževati osredotočenost in usklajenost gibov se zdi za zdaj edina obramba pred alzheimerjevo boleznijo in demenco.
Povzeto po senioractu in www.bmj.com
Ni vse zlato, kar se sveti
Pred nekaj meseci smo pisali o tem, kako so v Avstraliji pregnali letargičnost v domovih za starejše z uporabo navidezne resničnosti. Skupini starejših so omogočili ogled humornih in lepih dokumentarnih filmov prek posebnih očal, s katerimi so gledalce postavili v navidezno resničnost in jih spravili do smeha in občutja sproščene sreče v prelepi naravi.
Toda niso le ljudje tisti, ki lahko navidezno resničnost koristno uporabijo za odpravljanje malodušnosti in brezvoljnosti. V okolici Moskve so živinorejce oskrbeli z baterijskimi naglavnimi aparati, prirejenimi za krave, za predvajanje navidezne resničnosti. Kravam so prek teh naprav predvajali barvno živahno pokrajino, kakršna je kravam najbolj všeč, vsekakor pa drugačno, kot jo sicer krave gledajo vsak dan. Izkazalo se je, da zadeva deluje celo bolj, kot so predvidevali. Krave so dajale več kakovostnejšega mleka.
Žal ni znano, ali so ruski poskus tudi ovrednotili ali ga puščajo le na njegovi osnovni ravni. Ni namreč poročil o tem, kako so se krave odzivale potem, ko so jim naglavne aparate odvzeli in živali poslali nazaj v sivo resničnost hlevov. Ne poročajo o tem, ali so jih pomolzli pred tem, ko je bilo mleko bolj mastno, ali so krave pomolzli pozneje, ko so zaradi neprijaznega resničnega okolja doživele stres.
Podobno se je namreč zgodilo tudi tistim avstralskim ljudem, o katerih so napisali, da so postali boljše volje in družabnejši. Pozabili pa so popisati posledice, ki so jih doživljali v naslednjih dneh, kajti resničnost v domovih za starejše ni nikjer taka, kot jo prikazujejo v reklamnih videospotih.
Zdaj vse kaže, da starejši ljudje ne zmorejo hitrega prehoda iz navidezne v realno resničnost. Za prilagoditev potrebujejo prejšnje spoznavanje obeh resničnosti. Premalo poučeni in nepravilno pripravljeni lahko padejo v še globljo depresijo ali pa postanejo odvisni od navidezne resničnosti in je zahtevajo vse več. Kot je rekel Fran Erjavec, ni vse zlato, kar se sveti.
Povzeto po ewww.engadget.com
