SVET IN MI

okt. '20

Kako ostati srečen v času korone

Vrsta knjig priporoča, uči ali svetuje z najboljšim namenom, da bi avtor oziroma avtorica pomagala človeku, ki osamljen in nesrečen, nemočen in brezvoljen čemi doma in se smili samemu sebi. Te knjige, »naredi sam sebe«, so privlačne, a v resnici ne pomagajo. Svetujem, da vzamete v roke roman.

Pri nas velja: povej mi, kaj bereš, povem ti, kdo si.

Seveda jih ni veliko, ki bi ob takem vprašanju odkrito povedali, da najraje berejo kriminalke, ljubezenske romane, znanstveno fantastiko epskih razsežnosti ali podobno literaturo. Kajti pri nas velja, da si preprost in ne učen, če bereš »take« knjige.

Pri nas velja, da je knjiga človekova najboljša prijateljica.

»Zunaj psa,« dodaja Groucho Marx, »je knjiga res morda človekov najboljši prijatelj. Znotraj psa je pretemno, da bi bilo mogoče brati.«

George R. R. Martin je v Plesu z zmaji zapisal: »Bralec živi tisoč življenj, preden umre. Človek, ki nikoli ne bere, živi le eno življenje.«

Osebe v knjigi, ki je mnogim ljudem všeč, so takšne, da se bralec lahko poistoveti z njimi. Trpi in se veseli, ljubi in žaluje, se smili samemu sebi in vsa beda, ki jo oseba v knjigi doživlja, prinese spoznanje, da je mogoče vse zagate, ki te pestijo, rešiti z malo poguma in včasih smeha. Spoznanje, da tvoje življenje morda pa le ni tako bedno, kot se ti zdi. Življenjska moč osebe iz romana se prelije vate in tam vztraja lep čas. Zato se ljudje pogosto vračamo h knjigi, ki nas je izvlekla iz vsega hudega.

Roman te pelje v kraje in med ljudi, za katere si želiš, da bi jih lahko srečal. Knjiga je letalo, je vlak in cesta. Knjiga je avantura, ki razpira obzorje, nas uči, da so razlike med ljudmi, naj gre za premoženje, znanje, raso, vero …, samo nepomemben konstrukt, kajti ljudje smo vsi samo ljudje, stari ali mladi.

Vendar: mladi ne vedo, kako starost misli in čuti. Krivda starih pa je, če so pozabili, kako je bilo biti mlad. In to (tudi) najdeš v knjigah.

Povzeto po medium.com

Negativne misli in demenca

V svetu je najmanj 54 milijonov ljudi, ki jih je prizadela demenca. Zdravila ni, vendar je najmanj tretjina takih, pri kateri je mogoče upočasniti razvoj bolezni, pri večini pa bi preventiva lahko preprečila njen nastanek ali vsaj zmanjšala tveganje za njen razvoj.

Med dejavnike tveganja strokovnjaki uvrščajo na prvem mestu genetiko, visok krvni tlak in kajenje. Poleg vsega tega pa je ljudem manj znano, da je duševno zdravje tesno povezano z razvojem demence. Študije kažejo, da so depresija, tesnobnost in posledice stresa prav tako povezane z razvojem demence in alzheimerjeve bolezni, in to še posebno v starejši življenjski dobi.

Zadnje študije, zasnovane na teh ugotovitvah, so skušale ugotoviti, ali prizadeto duševno zdravje lahko kaže tudi na poznejši razvoj alzheimerjeve bolezni.

Ljudje, ki so doživeli duševni stres ali bolezen, se pogosto oprimejo tako imenovanega negativnega načina razmišljanja. To lahko vodi v negativen odnos do življenja in razmišljanja o prihodnosti (zaskrbljenost) ali preteklosti (ruminacija – trdovratno premlevanje vedno enako čustveno nabitih misli), ugotavlja raziskovalka dr. Nathalie Marchant iz Londona. Njene ugotovitve niso prinesle pravega odgovora na vprašanje o povezavi negativnega razmišljanja in posledično do razvoja alzheimerjeve bolezni. Pa vendar kaže, da je prav človekova misel tista, ki lahko postane ključni dejavnik tveganja za razvoj alzheimerjeve bolezni.

Negativno razmišljanje je povezano z naraščanjem stresa. Hkrati pa je tudi razvoj stresa povezan z naraščajočim negativnim razmišljanjem. Zdi se kot začarani krog, ki ga je težko preseči. Šele čas bo pokazal, meni dr. Marchant, ali je človekova misel lahko tako usodna, da sproži razkroj možganov.

Ne glede na ugotovitve, ki jih bo znanstvena stroka morda potrdila šele čez čas, pa veliko ljudi verjame, da si bolezen lahko prikličeš sam, če se preveč ukvarjaš z mislijo nanjo. Mnogi ljudje znajo slabe misli odgnati in se jim s pozitivno voljo pravočasno odreči, dokler se še obvladajo.

Povzeto po Sharpbrains.com

 Pripravila: Lada Zei


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media