Vplivi pandemije na življenje starejših

maj '21

SVET IN MI

Na tej strani pogosto omenjamo Francijo, saj je za Slovenijo primer drugačne politike, ki najstarejših in najrevnejših ne odriva med krhke in nemočne, zaradi česar životarijo na robu družbe. Obiski patronaže ali socialne delavke so pri nas več kot redki, in sicer z izgovorom, da ni dovolj ljudi, ki bi opravljali to delo redno in raziskovalno. Vendar je povsod premalo strokovnih delavcev, ki so v času pandemije preobremenjeni. V Franciji rešujejo kadrovsko zagato s pomočjo prostovoljnih združenj in organizacij, ki so več med ljudmi kot v pisarnah.

Ukrepi države ne morejo biti zadovoljivi brez pravega pregleda dejanskih stisk in življenja najstarejših posameznikov, zato je v Franciji to delo tudi formalno prepuščeno frančiškanom oziroma frančiškanskim redovom, kot so mali bratje, kapucinarji … Mali bratje na primer že dolgo pošiljajo poročila in ugotovitve ministrstvu za socialo.

V zadnjem poročilu, objavljenem v aprilu, so naredili korak več: poleg ugotavljanja razmer pri 100 družinah in posameznikih, najrevnejših oziroma najstarejših, so v sodelovanju s strokovnjaki, negovalci in prostovoljci predlagali tudi nekaj najnujnejših ukrepov, ki bi lahko omilili posledice pandemije.

Socialna povezava je ključna

Nova raziskava predstavlja izčrpne podatke o izkušnjah starejših v mesecih, ki jih zaznamujejo ukrepi zaradi pandemije. Alain Villez je poudaril, da »to poročilo bogati naše razumevanje izkušenj starejših, njihovih težav, trpljenja in neenakosti, ki jih je poslabšala zdravstvena kriza«.
In še ugotavlja: »Socialna povezava je ključna. Njeno pomanjkanje je enako boleče pri 20-letnih kot pri 70- ali 90-letnih ljudeh. Čas je, da zgradimo novo družbo jutrišnjega dne, tako da bomo vzdrževanje družbenih vezi postavili v središče naših skupnih skrbi.«

Raziskava je opredelila štiri velike skupine starejših:
1. Starejši s krhkimi povezavami: po podatkih centrov za socialno pomoč (CSP) jim je skupno to, da imajo skromna stanovanja, izolacija se je povečala, kriza jih je najbolj prizadela.
2. Vsi starejši, ki so se sami umaknili iz družbe: CSP ugotavlja povprečno, že prej obstoječo izolacijo, kriza ni ničesar spremenila.
3. Odporni starejši z rastočimi družbenimi povezavami: CSP meni, da so se prilagodili krizi in vzdržujejo gosto družbeno tkivo.
4. Še zaposleni starejši s pridobljenimi in pomnoženimi družbenimi povezavami: CSP ugotavlja gosto socialno tkivo, asociativno zavedanje, moč delovanja pa se je pri njih med krizo podeseterila.
 
Deset spoznanj raziskave, razkritih med zdravstveno krizo:
1. Kriza bo imela kratkoročne, srednjeročne in dolgoročne posledice, ki še zdaleč ne bodo zanemarljive.
2. Socialno-ekonomski dejavniki in stanovanjski vzorci so močno vplivali na izkušnjo krize.
3. Zelo negativen pogled na starost.
4. V procesu oskrbe duševno zdravje skoraj ni upoštevano.
5. Življenjske razmere, ohranjanje socialnih povezav in ranljivost močno vplivajo na nastanek medgeneracijskega razkoraka, ki je razdeljen v štiri velike skupine: oslabljeni, vzdržljivi, ravnodušni in predani usodi.
6. Pandemična kriza in ukrepi ustvarjajo tveganje za popoln medgeneracijski razkol.
7. Če je bila med prvim zaprtjem očitna državljanska solidarnost, se njena trajnost izgublja in jo je treba podpirati.

8. Socializacija je bistvenega pomena za vsakodnevno življenje starejših.

9. Povezave na daljavo ne morejo nadomestiti socialne povezanosti v resničnem življenju.

10. Pomembnost družbenih povezav, ki jo določa pogostost stikov.

Thierry Calvato, sociolog in ustanovitelj Kroga ranljivosti in družbe (Cercle vulnérabilités et Société), v zaključku raziskave povzema: »Pojav teh štirih skupin, razkritih med zdravstveno krizo, vabi k drugačnemu pogledu na starejše prebivalstvo, ki ga pogosto razumemo kot monolitno celoto.«

Raziskava se bo nadaljevala do septembra, ko bodo objavili novo poročilo, usmerjeno v ugotavljanje in merjenje teže osamljenosti v Franciji pri ljudeh, ki so stari več kot 60 let, vse do povečanja negativnih razmer, ki lahko privedejo do »socialne« smrti.

Povzeto po www.senioractu.com

  

Pripravlja: Lada Zei 


Vaši komentarji


© 2021 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media