SVET IN MI

jan. '22

Lepi novi svet

Čeprav nas znanost z vseh koncev svari pred hitrim in pogubnim koncem sveta, otoplitvijo, poplavami, izumrtjem vsega živega, se zdi, da v resnici ne gre za nič drugega kot za spremembe, ki jih je vse več in se odvijajo tako hitro, da jim mi, starejši, komaj sledimo. Ne gre le za digitalizacijo in umetno inteligenco, ampak za veliko več. Samo spomniti se je treba, kaj so bile »naše« novosti izpred 80 let in kaj vse se je za nas spremenilo. Od kolesa do najlonskih nogavic, od sesalnikov do pralnih praškov … Od megalopolisov do satelitov, pametnih telefonov in TV-zaslonov, večjih od oken. Vse smo sprejeli in usvojili.

Kaj bodo mlade generacije doživele, si niti ne predstavljamo. Vendar so novosti že tu. Brezšumni avtomobili brez voznika, roboti, ki jim iz službe naročimo, kaj bomo jedli …

Konec novembra je v južnokitajskem jutranjiku pisalo, da so kitajski znanstveniki spremenili vreme nad Pekingom za potrebe velikega partijskega praznovanja. Nebo je bilo jasno za desettisoče udeležencev, hkrati so zmanjšali onesnaženost zraka nad Trgom nebeškega miru, osrednjim trgom tega kitajskega megalopolisa.

To so dosegli s tehnologijo oblačnega sejanja, ki so ga že dolgo proučevali in preizkušali. Gre za streljanje delcev srebrovega jodida v oblake, s čimer so tudi pri nas že poskušali ustaviti nevihte in točo. Kitajska objava prihaja leto po poročilu o raziskavah na kitajski univerzi Cingua, povezanih z obvladovanjem vremena. Raziskavi je pred letom vlada za poskuse odobrila razširjeno ozemlje (5,5 milijona kvadratnih milj, to je 14.244.934,61 kvadratnega kilometra), površina je večja od celotne indijske podceline.

To ni prvič, da je Kitajska uporabila to tehnologijo. Uspešno spremembo vremena so izvedli nad Pekingom že mesec dni pred začetkom olimpijskih iger leta 2008. To je bil najuspešnejši in največji test za spremembe vremena na svetu, piše južnokitajski jutranjik in poroča, da takrat nikjer v javnosti ni bilo znano, kaj zmore kitajska znanost.

Povzeto po Futurism.com in South China Morning Post

 Odpadek, ki to ni

Dva problema, ki pestita današnji svet, so plastični odpadki in hrana, ki je vse bolj zastrupljena in v resnici izgublja svoje prehrambne lastnosti zaradi napačne pridelave in predelave. A mlade generacije premikajo meje mogočega. Iz malega lokalnega nemškega podjetja za predelavo odpadkov Landbell je zraslo veliko podjetje mladih ljudi. In prav to podjetje – Landbell group – je pred sedmimi leti spodbudilo prvo vseevropsko nagrado, imenovano zelena aleja (Green Alley Award).

Namen nagrade je spodbujati zagonska podjetja in njihove včasih nore ideje, ki pa vsako leto obrodijo presenetljive sadove. Letos sta si nagrado izborili Johanna Baare in dr. Anne Lamp. Zelena aleja išče nove poti pridelave in predelave hrane vse v okvirih krožnega gospodarstva. Mladi Nemki sta poiskali novo pot pri embalaži za hrano, ki bi bila brez plastike. Papirnate vrečke in škatle se sicer polagoma uveljavljajo, vendar oni sta hoteli več: popolnoma razgradljivo embalažo.

Izdelek, s katerim sta zmagali, se imenuje Traceless, po naše Neizsledljivo.

To malo žensko vodeno podjetje je za nagrado konkuriralo z ovojnino, narejeno iz škroba in stranskega produkta pri varjenju piva. S posebno tehniko izdelajo tanek, a čvrst in hkrati mehak film. Ker je izdelan le iz rastlinskih materialov, ga je mogoče celo pojesti, le okus ni tak, kot bi si ga želeli. Film se razgradi v dveh do devetih mesecih, odvisno od debeline. Namenjen je neposrednemu kompostiranju doma ali pa ga oddajo v predelavo za bioplin. Če bi ta material končal v reki ali morju, bi se popolnoma razgradil v Co2 in H2O. In ker je izdelan iz odpadkov rastlin v kmetijstvu, ne potrebuje kmetijske zemlje za svoj namen, kot jo potrebujejo rastline, ki jih gojijo za razna biogoriva.

Podjetje je še majhno in v pilotni fazi, vendar dr. Anne Lamp meni, da jim bo 25.000 evrov nagrade pomagalo pri razvoju. Izdelek Traceless je zrasel zaradi vse močnejše zavesti in skrbi, kajti plastika postaja veliko breme, ki se ga končno zavedajo tudi politiki.

Povzeto po Positive.news

Pripravila: Lada Zei 


Vaši komentarji


© 2022 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media