SVET IN MI                                                                                            

januar '24

Toplejše podnebje, bolj začinjena hrana?

Jedi v krajih s toplejšim podnebjem so bolj začinjene kot v hladnejših krajih. So tudi izjeme, v veliki večini primerov pa to drži. A zakaj? Raziskovalci so na podlagi pregleda več kot 30.000 receptov, 70 nacionalnih in regionalnih kuhinj in jedi z več kot 90 različnimi začimbami nedvoumno ugotovili, da obstaja med povprečno temperaturo v okolju in začinjenostjo jedi močna povezava. Med razlogi navajajo predvsem dva: zaradi močnih pekočih začimb se hrana v vročini ne pokvari tako hitro, prebivalci pa so se navadili na ta okus, ker jim pomaga pri – ohlajanju. Nekatere najbolj začinjene in pekoče jedi prihajajo iz Indonezije in Tajske, s Karibov in iz Kenije ter nekaterih indijskih držav, ki se vse uvrščajo med območja z najbolj vročim podnebjem. Etiopija z malce nižjo povprečno temperaturo sicer prekaša vse, saj se ob tamkajšnjih pekočih jedeh Evropejci sprašujejo, koliko brbončic je domačinom sploh še ostalo … Na drugi strani so nekatere vroče dežele precej manj »začinjene«. Filipini so približno na ravni Madžarske, Gana pa celo blizu Velike Britanije, v britanski tradicionalni prehrani je malo začimb. Med evropskimi državami povezava povsem drži za skandinavske države (hladnejše in manj začimb), španska in italijanska hrana je že nekoliko bolj začinjena, za najbolj pekoče pa veljajo portugalske jedi.

Povzeto po atlasobscura.com

V savni smo vsi enaki

Finska kultura savnanja je tradicija, ki so jo leta 2020 vpisali na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine. Savna ima ponekod še vedno luksuzni pridih, na Finskem pa je nekaj povsem vsakdanjega. Veliko ljudi jo ima doma, nekateri starejši Finci so bili celo rojeni v savni. Obenem ima zanje skoraj sveti značaj, saj se tam skupnost poveže, hkrati pa vsakdo najde svoj mir. Predstavlja pobeg iz vsakodnevnega stresa, brez nje ne bi mogli živeti. V javnih savnah se ljudje družijo in klepetajo, v nekaterih se je zaželeno izogibati pogovorom o politiki, poslih in religiji, v drugih so dovoljene vse teme. Tradicija sega vse do prvih naseljencev po koncu ledene dobe, ki so v tla izkopali luknje, jih z ognjem segreli in pokrili z živalskimi kožami. Od konca tridesetih let prejšnjega stoletja poznajo sodobne savne, ki so jih ogrevali najprej s pečmi na drva, kasneje pa z elektriko. »Jemo in spimo in hodimo v savno. To počnemo že 8000 let,« se namuzne obiskovalka, preden se po savni osveži v hladni vodi. V Sompasauna, brezplačni javni savni ob morju v Helsinkih, se vsak dan zbere precej obiskovalcev. »Ne poznam kraja na Finskem, kjer bi lahko srečala toliko različnih ljudi, prihajajo mladi, stari, študentje, turisti, izobraženi, ljudje z različnim družbenim položajem. A ko smo v savni, smo brez svojih bolj ali manj dragih oblek, smo samo običajni ljudje. In to je najboljši del.«

Povzeto po theguardian.com

Slikar kot ženitni posrednik

Slikar Hans Holbein mlajši je deloval kot neke vrste ženitni posrednik za angleškega kralja Henrika VIII. Njegova naloga je bila čim verodostojnejše naslikati portrete njegovih potencialnih žena. V časih, ko je bilo ogledalo luksuz, do prvih fotografij pa je moralo miniti še 300 let, je bilo Holbeinovo slikarsko znanje neprecenljivo. Slikarja najbolj poznamo kot portretista slavnih osebnosti iz tistega časa, njegova slika Henrika VIII. iz leta 1537 je sicer zgorela v požaru leta 1698, a ostale so številne kopije, ki nam kažejo podobo angleškega vladarja. Ko je bilo za preživetje v turbulentnih časih treba imeti oči in ušesa ves čas odprta, usta pa tesno zaprta, je imel Holbein dostop do vrhov dvora, v največji diskretnosti je naslikal portret Anne Boleyn, ko je bila še kraljeva ljubica. Kot mnogi drugi njegovi portretiranci tudi ona ni umrla naravne smrti … Holbeina so poslali tudi naslikat kar najbolj natančna portreta Ane Klevske in njene mlajše sestre, ki sta bili obe kandidatki za četrto Henrikovo ženo. Holbein je v portretu sicer nakazal določeno brezizraznost Ane Klevske, s katero se je razočarani Henrik potem nerad poročil, kmalu nato pa zakon razdrl, češ da ni bil uresničen, ker med njima ni prišlo do intimnih odnosov. Za neuspeh poroke pa je okrivil Thomasa Cromwella in ga dal usmrtiti … Hans Holbein mlajši je leta 1543 v starosti 45 let umrl zaradi okužbe z neznano boleznijo.

Povzeto po bbc.com

Pripravlja: Maja Črepinšek 


Vaši komentarji


© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media