Ne pustite se črnim mislim

6. april 2017

Svetovni dan zdravja, 7. april, je namenjen osveščanju o depresiji oziroma spodbudi, da bi čim več ljudi z depresijo poiskalo in prejelo ustrezno pomoč.  Nič ni narobe, če smo občasno zelo jezni ali žalostni ali pa vidimo pred sabo le še črno prihodnost. Težave nastopijo, če iz takega razpoloženja ne moremo in kar ždimo v tej črni luknji. Zato bi se morali o duševnih težavah veliko pogovarjati: v družini, s prijatelji, zdravstvenimi strokovnjaki, v šolah, na delovnem mestu, zasebno in javno, tudi na socialnih omrežjih.

Depresija je bolezen, za katero sta značilni dolgotrajna (najmanj dva tedna) žalost in izguba zanimanja za dejavnosti, v katerih običajno posameznik uživa. Ne želi biti ob ljudeh, ki so mu sicer dragi, ne zmore opraviti niti preprostih vsakdanjih opravil, nima energije, izgubi tek, slabo spi. Pridružijo se tesnoba, zmanjšana zmožnost koncentracije, neodločnost, nemir, občutek nevrednosti, krivda, brezup ter celo misli na samopoškodovanje ali samomor. 

 Kot je na novinarski konferenci pred svetovnim dnevom zdravja povedala Nuša Konec Juričič, specialistka socialne medicine in javnega zdravja z Nacionalnega inštituta za javno zdravje ima diagnozo depresija približno 14 odstotkov odraslih Slovenk in Slovencev. Več je žensk, oziroma vsaj dvakrat več žensk kot moških poišče pomoč. Sicer pa je to  bolezen, ki ne  izbira ne let ne socialnega statusa. 

Odrasli najpogosteje obiščejo osebnega zdravnika zaradi depresije, anksioznosti ali reakcije na hud stres. Žal pa zdravniki ugotavljajo, da se le okoli polovica oseb, ki jih težave v duševnem zdravju ovirajo v njihovem vsakodnevnem življenju, obrne po strokovno pomoč. Pogosto je depresijo težko prepoznati, s čimer imajo težave tudi zdravstveni delavci, saj se pri tej bolezni prepletajo telesni simptomi (bolečine, utrujenost ...), spremenjeno vedenje in čustvovanje.  "Nastane zaradi najrazličnejših razlogov in je posledica prepleta dednosti, zgodnjih izkušenj in okolja, vendar je to pogosta motnja razpoloženja, ki jo lahko zdravimo," pa poudarja red. prof. dr. Mojca Zvezdana Dernovšek, specialistka psihiatrije, predavateljica na Medicinski fakulteti v Ljubljani in strokovnjakinja iz Vzgojnega zavoda Planina. 

Vse več je tudi obporodne depresije. Z njo naj bi soočala že vsaka šesta ženska, ki je rodila. Obporodno depresijo lahko razvijejo tudi moški, saj tudi zanje nov družinski član pomeni večjo odgovornost in novo vlogo.  Če je ne zdravimo, lahko traja mesece ali se ponavlja še vrsto let, je povedala dr. Zalka Drglin, raziskovalka na področju reproduktivnega zdravja z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. V projektu Skupaj za zdravje Norveškega finančnega mehanizma so vzpostavili spletno rubriko na naslovu: http://anketa.nijz.si/mojepocutje. Ženske spodbujajo, da rešijo anonimni spletni vprašalnik o tveganju za depresijo (EPDS) in jih na osnovi odgovorov usmerijo na strokovno pomoč. Pravzaprav lahko vprašalnik izpolni vsakdo in tako preveri. če mordap ostrebuje pogovor s strokovnjakom.

Ne bojmo se antidepresivov

Depresijo zdravimo s psihoterapijo (z različnimi pristopi, predvsem pogovori), z zdravili (antidepresivi) ali s kombinacijo zdravil in psihoterapije. Antidepresivov, ki poleg depresije zdravijo tudi nekatere druge bolezni, se ni treba bati, saj so ena od najbolj učinkovitih zdravil, od katerih ne postanemo odvisni. Zelo previdni pa moramo biti pri uporabi pomirjeval in uspaval, ki jih pri nas zdravniki prepogosto predpisujejo, so opozorile sogovornice. Ti namreč povzročajo zasvojenost, še zlasti jih ne bi smeli nikoli jemati starejši ljudje, saj povzročajo omotico in s tem povečajo nevarnost padcev in zlomov kolka.

"V psihoterapiji se osredotočamo predvsem na spreminjanje tistih osebnostnih in življenjskih prepričanj, ki narekujejo posameznikov način življenja in vplivajo na kakovost medosebnih odnosov," pravi  Aleksandra Meško, specialistka klinične psihologije in psihoterapevtka, iz Centra za psihološko svetovanje Persona. "Depresija je pogosto povezana z nekaterimi prekomerno izraženimi osebnostnimi lastnostmi, kot so pretirana zahtevnost do sebe, storilnostna naravnanost, ustrežljivost v medosebnih odnosih, pretirana samokritika in drugo. " V zvezi s temi lastnostmi si v terapija zastavljajo drugačne cilje. Predvsem pa je pomembno je, da posameznik, ki se znajde v duševni stiski, o svojih mislih, čustvih in potrebah na glas odkrito spregovori z nekom, ki mu zaupa. Ter da smo vsi pozorni na ljudi okoli sebe, če opazimo, da je nekdo v stitski, pristopimo in ponudimo pomoč - če jo bo želel. 

Pomoč je blizu

 Osebe, ki se soočajo z depresijo, anksioznostjo in stresom ter njihovi svojci se lahko udeležijo t.i. psihoedukativnih delavnic, ki delujejo v vseh slovenskih zdravstvenih domovih v sklopu zdravstvenovzgojnih centrov. Na njih lahko udeleženci izmenjajo izkušnje, diplomirane medicinske sestre in psihologi pa jim pomagajo pri razumevanju njihove bolezni, učijo jih preprostih tehnik za lažje soočanje z življenjskimi zahtevami in situacijami, kot so miselne vaje, tehnike sproščanja ipd.

Prvo psihološko pomoč dobite tudi v kateri od desetih svetovalnic za pomoč v čustveni stiski pod okriljem Centra za psihološko svetovanje Posvet. Delujejo v  Ljubljani, Kranju, Celju, Slovenj Gradcu, Murski Soboti, Sevnici, Laškem, Novi Gorici, Postojni in Kopru, letos naj bi odprli še tri nove.  Za obisk ne potrebujete napotnice, tudi čakalnih dob ni, svetovalci vas bodo po pogovoru usmerili h strokovnjakom, ki bi vam najbolje pomagal.

Napotnico za psihoterapevta lahko napiše osebni zdravnik, nosečnicam tudi ginekolog. Seznam strokovnjakov področja duševnega zdravja najdete na spletni strani www.nijz.si/dusevnozdravje-pomoc.

Strokovnjaki poudarjajo, da je za dobro duševno zdravje pomembna t.i. "prožnost", da se kolikor toliko dobro znajdeš v različnih življenjskih situacijah.

Besedilo in fotografija: Anita Žmahar