Zdus se zavzema za prevetritev pravic

26. junij 2017

Zveza društev upokojencev Slovenije (Zdus) je ponovno predstavila stališča in predloge glede napovedane zdravstvene reforme, medse pa je povabila tudi ministrico za zdravje Milojko Kolar Celarc z ekipo. Predsednik Janez Sušnik je dejal, da smo za dobro zdravje vsi zainteresirani, še posebej upokojenci. Veljavna ureditev zdravstvenega varstva je zastarela in potrebna sprememb, zato je njihova delovna skupina pripravila predloge, s katerimi ne želijo rušiti zdravstvene reforme, bi pa radi, da jim prisluhnejo in dobre tudi vključijo. Prepričan je, da lahko vlada kljub bližajočim se volitvam, reformo izpelje. Med drugim predlagajo, da bi iz obveznega zavarovanja izvzeli zdravljenje poškodb zaradi prometnih nesreč ali poškodb pri delu. Po njihovem predlogu bi bilo treba tudi doplačati za stroške nastanitve in bivanja v bolnišnici.

Martin Toth, ki je pred petindvajsetimi leti postavil sedanji sistem zdravstvenega varstva, je tokrat kot vodja delovne skupine izpostavil, da se pri Zdus zavzemajo za ohranitev in izboljšanje javnega sistema socialne in zdravstvene varnosti, za dolgoročno in finančno vzdržnost javnega sistema in za razvoj javne zdravstvene mreže, v kateri bodo pomembno mesto imeli tudi programi za krepitev zdravja. Zdus predlaga, da so v obvezno zdravstveno zavarovanje vključene vse osebe, ki imajo stalno bivališče v Sloveniji ali opravljajo pridobitno dejavnost in njihovi družinski člani, zato se zavzemajo za odpravo vseh pogojev za vključitev v osnovno zavarovanje, za ljudi brez dohodka, prejemnike socialne pomoči in za brezposelne pa naj prispevke poravnata država ali občina. Podpirajo tudi spremembe na področju zasebnih zavarovanj, ki naj bi ponujali zavarovanje za nekatere storitve, ki ne bi bile vključene v obvezno zavarovanje.

Zdravljenje poškodb naj krijejo povzročitelji

Iz obveznega socialnega in zdravstvenega zavarovanja pa bi izvzeli zdravljenja poškodb zaradi prometnih nesreč, poškodb, ki so nastale pri delu in pri ekstremnih in rizičnih športnih. Predlagajo, da v teh primerih stroške zdravljenja poškodb krijejo tisti, ki so jih povzročili oziroma zavarovalnice. Sedanjo pavšalno odškodnino, ki jo zavarovalnice v primeru prometnih nesreč plačujejo Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), bi nadomestili z odškodninskimi zahtevki izvajalcev zdravstvenih storitev za stroške zdravljenja. Po besedah člana delovne skupine Mirka Miklavčiča bi bil prihranek za zdravstveno blagajno velik, če bi račun zaradi zdravljenja posledic prometne nesreče izstavili povzročitelju oziroma zavarovalnici.

Na to se je odzval svetovalec ministrice za zdravje Dušan Keber, ki je dejal, da je bolezen vedno posledica nekega tveganja. Iz obveznega zavarovanja bi potem morali izvzeti tudi kadilce ali ljudi s prekomerno težo, to pa bi pomenilo konec solidarnosti. Poudaril je, da javni zdravstveni sistem pomeni, da smo zdravi solidarni z bolnimi in bogati z revnimi. Dopolnilno zdravstveno zavarovanje, ki ni bilo prostovoljno, saj ga plačuje 95 odstotkov ljudi, naj bi zaradi tega spremenili, saj so ljudje z nižjimi dohodki plačevali isti znesek kot tisti z višjimi dohodki. Po novem bo za zdravstvo več prispevala tudi država, njen delež je predstavljal le bore 3 odstotke, kar je najmanj med evropskimi državami, po nove naj bi prispevala 7 odstotkov.

Na Zdusu menijo, da je treba ponovno preveriti tudi nekatere pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, saj da so med njimi tudi take, ki niso zdravstvene npr. stroški nastanitve in prehrane v bolnišnici ali zdravilišču, nenujni prevozi, očala, zobna proteza. Po mnenju Martina Totha je takšno doplačili v evropskih državah povsem običajno. Francka Ćetković pa je imela do tega predloga pomisleke, saj je veliko ljudi, še posebej med upokojenci, ki tega stroška ne bi zmogli, zato se je zavzela, naj med pravicami ostane tudi nastanitev.

Del predlogov Zdusa  se nanaša tudi na avtonomijo ZZZS in na urejanje odnosov  med ZZZS in predstavniki izvajalskih organizacij. Rosvita Svenšek je pojasnila, da predlagajo, da pri pogajanjih o dogovorih in pogodbah med ZZZS in izvajalci ne bi več sodelovalo ministrstvo za zdravje. Reforma pa bi morala po njihovem mnenju ponuditi tudi spremembe na področju organizacije zdravstvene dejavnosti, pri tem pa bi morali razmejiti javno in zasebno zdravstveno dejavnost.

Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je na koncu dejala, da bodo skrbno pregledali njihove predloge, pri tem pa opozorila, da je bilo že v razpravi slišati povsem nasprotna stališča, njihova naloga pa je, da najdejo rešitve, ki bodo dobre za vse prebivalce.

Besedilo in fotografije: Jožica Dorniž