Marija Pukl je nova podpredsednica Zdus
Marija Pukl
Na današnjem volilnem zboru članov Zveze društev Slovenije (Zdus) so med drugim opravili tudi nadomestne volitve. Potem ko je pred enim letom Anton Donko zaradi zdravstvenih razlogov odstopil z mesta predsednika, je začasni predsednik postal tedanji podpredsednik Janez Sušnik. V pomoč mu je ostala le podpredsednica Vera Pečnik, na izpraznjeno podpredsedniško mesto do konca mandata leta 2019 pa so danes izvolili 67-letno Marijo Pukl, univ. dipl. sociologinjo s številnimi vodstvenimi izkušnjami, tudi v politiki.
Pri svojem dosedanjem delu se je Marija Pukl na različnih področjih srečevala z izzivi dolgožive družbe. Kot državna sekretarka je vključena v skupino za področje dolgotrajne oskrbe, vodi pa tudi vladno skupino za pripravo Strategije dolgožive družbe. Ob izvolitvi je članom, še posebej pa prostovoljkam in prostovoljcem čestitala za nagrado »Državljan Evrope«, ki jo je Evropski parlament nedavno podelil programu Starejši za starejše. Na nadomestnih volitvah so izvolili tudi novo članico nadzornega odbora Zdus, to je postala Danica Gajzer iz Ptuja, in Miroslava Tramška iz Miklavža pri Ormožu za novega člana njihovega častnega razsodišča. Obravnavali so tudi poslovno in finančno poročilo za preteklo leto in rebalans finančnega načrta za letos.
O gradnji drugega tira
Jure Leben
Zdus je pred kratkim na vlado naslovil odprta vprašanja v zvezi z drugim tirom, zato sta se zbora članov udeležila državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Jure Leben in Metod Dragonja iz podjetja 2TDK. Leben je poudaril, da se zavzemajo za ustanovitev projektnega sveta, kjer bi bili tudi predstavniki civilne družbe – npr. upokojenci, ki bi skrbeli za nadzor projekta. Pri izgradnji računajo tudi na evropska sredstva, prejšnji teden so že pridobili 44 milijonov nepovratnih sredstev za pripravljalna dela. Pripravljalna dela naj bi stekla še letos, gradnja drugega tira pa drugo leto, zgrajen naj bi bil do leta 2025. Poudaril je, da se z zalednimi državami ne pogovarjajo o lastniškem vključevanju v drugi tir, ker pa gre za pomemben projekt, so pripravljene sodelovati tudi s finančnimi sredstvi.
Pojasnila Metoda Dragonje
Metod Dragonja je povedal, da so vrednost investicije zmanjšali na 984 milijonov evrov, javno-zasebno partnerstvo so izključili, odločili so se za razpis koncesije, za sistem, ki v Evropi dobro deluje – primer prelaz Brenner. Ker je pri nas 80 odstotkov tranzitnega prometa, se jim ne zdi primerno, da bi gradnjo plačali le davkoplačevalci. Način financiranja projekta je zastavljen podobno, kot je bila pred dvajsetimi leti gradnja avtocest z ustanovitvijo Darsa. Koncesijsko obdobje naj bi bilo dolgo 45 let, od tega 7 let gradnje in 38 let uporabe, potem se lastništvo prenese na državo. To se bo zgodilo, če bo na referendumu zakon o drugem tiru potrjen, če bo zavrnjen, projektno podjetje ne bo več potrebno, bo pa za gradnjo treba bistveno bolj poseči v proračun in zmanjšati investicije na drugih področjih. Dragonja je poudaril, da se bo na referendumu odločalo med tem, ali naj za drugi tir plačajo uporabniki ali davkoplačevalci. Zbor članov Zdus je podprl gradnjo drugega tira, prav tako so menili, da referendum o zakonu o drugem tiru ni potreben.
