Strankin predlog pokojninske reforme
Po mnenju stranke Nova Slovenija nujno potrebujemo reformo pokojninskega sistema – ki pa mora sovpadati z zdravstveno reformo in reformama javnega sektorja ter davkov in prispevkov. Pripravili so svoj predlog prenove pokojninskega sistema in ga predstavili na javni tribuni.
Kot je povedal vodja poslanske skupine NSi Matej Tonin, sedanji pokojninski sistem že kratkoročno ni vzdržen, poleg tega razslojuje družbo, saj mnogi upokojenci ne prejemajo dostojnih pokojnin. Prav tako ni primerno, da država za pokojninsko blagajno prispeva več kot milijardo evrov iz državnega proračuna. Njihov predlog predvideva sistem s tremi pokojninskimi stebri. V prvega, ki bi bil obvezen, bi vsi zavarovanci vplačevali enako vsoto in sicer 150 evrov. Tudi drugi steber bi bil obvezen, vanj bi zavarovanci vplačevali po 6 odstotkov bruto plače, ta denar pa bi se plemenitil v izbranih naložbah. Sodelovanje v tretjem stebru pa bi bilo prostovoljno, zavarovanci bi po želji izbrali tako znesek kot zavarovalno-finančno institucijo. Reformo so pripravili ob predpostavki, da bi se ljudje upokojevali pri 65-tih letih s 40 leti pokojninske dobe. Najnižja izplačana pokojnina pa bi znašala toliko, kot je določen znesek za prag revščine, trenutno je to 617 evrov.
Osnovni steber mora obstati
Udeleženci tribune so se večinoma strinjali, da obstoječi pokojninski sistem potrebuje spremembe in prilagoditve, predvsem zaradi demografskih izzivov, ki nas čakajo v prihodnjih letih. Vendar pa so bili do predloga bolj ali manj kritični.
Generalni direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Marijan Papež je omenil da zadnji dve leti ZPIZ beleži pozitivne rezultate, sistem pa seveda potrebuje določene prilagoditve. Ob tem je spomnil, da je financiranje pokojninske blagajne zakonsko določeno in sicer od leta 1996, ko je bila znižana prispevna stopnja za delodajalce. Opozoril je je tudi na to, da je vzdržnost pokojninskega sistema odvisna od števila zavarovancev ter od višine njihovih plač oziroma vplačanih prispevkov. Približno 27 odstotkov sedanjih upokojencev ima 40 ali več let delovne dobe in prejema okoli 800 evrov pokojnine. V predlogu stranke niso omenjene pokojnine za krajšo delovno dobo ter invalidske, vdovske ali družinske pokojnine. Zato je prepričan, da bi – če bi obveljal strankin predlog - morali iz državnega proračuna ali bodočega demografskega rezervnega sklada že po nekaj letih za pokrivanje primanjkljaja iz prvega pokojninskega stebra vplačevati še enkrat več kot zdaj. Prav je, da se razvijajo nova zavarovanja, a ob dobro stoječem osnovnem stebru, je poudaril.
Tudi Anka Tominšek iz Zveze društev upokojencev Slovenije je menila, da pokojninskega sistema ni treba spreminjati, pač pa le prilagoditi. Poudarila je, da mora temeljni ostati prvi pokojninski steber, ki zagotavlja tako medgeneracijsko solidarnost kot solidarnost med upokojenci. Predlog tristebrnega sistema ji ni všeč tudi zato, ker ne podpira solidarnosti in ker ni razvidno, od kje bi dobili vire financiranja
Predstavniki t. i. naložbenega stebra (mimogrede, ponudnikov prostovoljnih zavarovanj je devet): predsednik uprave Zavarovalnice Grawe Božo Emeršič, predsednik uprave Modra zavarovalnica Borut Jamnik in izvršni direktor uprave Sava pokojninska Uroš Ornik so se strinjali, da je prostovoljno pokojninsko zavarovanje pri nas še premalo zaživelo in da pokojninski sistem potrebuje spremembe, saj se trg dela nenehno spreminja. O teh spremembah pa se je treba pogovarjati in na koncu doseči družbeni dogovor. Da potrebujemo več dialoga o tako pomembnih stvareh, kot je pokojninska reforma se je strinjala tudi namestnica direktorja Urada za makroekonomske analize in razvoj Alenka Kajzer.
Predsednik Mladinskega sveta Slovenije Tin Kampl pa je poudaril, da bi se mladi množičneje vključevali v razprave, ki zadevajo njihovo bodočnost, če bi mediji pogosteje pisali o pozitivnih številkah. Prepričan pa je, da je spremembe nujno uvesti tudi na trg dela in v sistem izobraževanja, če želimo, da bodo zaživele tudi v pokojninskem sistemu.
