Sprejeta je strategija dolgožive družbe
Strategija ne loči več posamezne dejavnosti po življenjskih obdobjih pač pa predvideva njihovo prepletanje ...
Vlada je sprejela strategijo dolgožive družbe, s katero naj bi laže premagovali izzive staranja prebivalstva. V prihodnjega pol leta pa morajo posamezna ministrstva pripraviti akcijske načrte s predlogi ukrepov za izvedbo. Za usklajenost načrtov s strategijo bo do ustanovitve sveta za medgeneracijsko sodelovanje skrbela delovna skupina za pripravo strategije.
Strategija dolgožive družbe se osredotoča predvsem na ukrepe za kakovostno staranje, usklajena pa bo z razvojnimi dokumenti, ki urejajo druga področja. Koncept aktivnega staranja zaobjema:
aktivnost v vseh življenjskih obdobjih vključuje zlasti večjo aktivnost starejših na družbenem, gospodarskem, socialnem in kulturnem področju; povečevanje deleža starejšega prebivalstva je potencial, ki ga je treba izkoristiti z aktivnejšo participacijo v delovnih procesih in večjo participacijo v družbenem in političnem življenju; skrb za zdravje vključuje skrb za zdravje in zdrav življenjski slog skozi celotno življenje; to omogoča podaljšanje delovne aktivnosti, zdravih let življenja in vpliva na zmanjšanje izdatkov za zdravstvo in absentizma; medgeneracijsko sožitje krepi medgeneracijsko sodelovanje z medsebojno podporo, prenosom znanj in izkušenj ter temelji na prispevku vseh udeležencev.
Demografska gibanja spreminjajo starostno strukturo prebivalstva. Delovno aktivnega prebivalstva bo v Sloveniji po demografskih napovedih vse manj. Prebivalcev v starosti od 20 do 64 let je bilo lani 62,2 odstotka, leta 2030 pa se bo ta delež zmanjšal za skoraj sedem odstotkov. Po drugi strani se bo povečeval delež starih 65 let in več. Teh je bilo lani nekaj manj kot petina, leta 2030 pa bodo predstavljali že četrtino prebivalstva. Zato so potrebne prilagoditve na številnih področjih, tako na trgu dela, pri izobraževanju in usposabljanju, ureditvi sistemov socialne zaščite, bivalnem in delovnem okolju in na področju civilnega in političnega udejstvovanja.
Strategija podaja okvir za usmeritve potrebnih sprememb v štirih sklopih: zaposlovanje oz. delovna aktivnost, zdravo in varno življenje vseh generacij, vključenost v družbo in oblikovanje okolja za aktivnost v celotnem življenju.
Pri sklopu o zaposlenosti omenja prilagoditve na trgu dela vključno z izobraževanjem in usposabljanjem ter spodbujanje priseljevanja tuje delovne sile. Pri zdravem in varnem življenju vseh generacij pa se dotika sistemov socialne zaščite, dostopnosti do zdravstvenih storitev in dolgotrajne oskrbe, skrbi za zdravje ter zmanjševanja neenakosti v zdravju.
Pri sklopu o vključenosti v družbo strategija izpostavlja medgeneracijsko sodelovanje, prostovoljstvo, uporabo informacijsko komunikacijskih tehnologij, preprečevanje diskriminacije in nasilja v družbi ter politično udejstvovanje. Pri oblikovanju okolja za aktivnost v celotnem življenjskem obdobju pa so v ospredju prilagoditve v gospodarstvu, pri bivalnih razmerah in prometni ureditvi s podporo IKT in tehnoloških rešitev.
Osnutek strategije je pripravil urad za makroekonomske analize in razvoj v sodelovanju z ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Po dvomesečni javni razpravi so osnutek dopolnili s predlogi strokovne in zainteresirane javnosti.
