Spremembe prehranjevalnih navad so dolgoročna naložba
Po podatkih evropskega statističnega urada je Slovenija na sedmem mestu med državami Evropske unije z najvišjim deležem prebivalcev s prekomerno telesno maso (19, 2 odstotka). Največjih delež pretežkih je v starostni skupini med 45 in 64 let, med mladim od 18 do 24 let pa je pretežkih 6,4 odstotka. Kar vsaka druga odrasla ženska in več kot 70 odstotkov odraslih moških ima prekomerno telesno težo, opozarjajo strokovnjaki pred svetovnim dnevom debelosti (11. oktober). Debelost je namreč eden od resnih problemov moderne družbe.
Slovenci še vedno pojemo premalo sadja, zelenjave, polnovrednih žit in izdelkov, stročnic ter rib ter prehranskih vlaknin, ki so pomembni varovalni dejavniki pred kroničnimi nalezljivimi boleznimi. Po drugi strani pojemo veliko predelanih živil, zaradi tega zaužijemo preveč soli in sladkorja ter škodljivih trans maščob. Hkrati pa o hrani in prehrani med ljudmi kroži nešteto polresničnih, napačnih in celo škodljivih informacij. Zaupanja vreden vir informacij je po novem spletni portal Prehrana.si, ki ga skupaj urejajo strokovnjaki Inštituta za nutricionistiko in Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Na njem so objavljene verodostojne, strokovne in razumljive informacije o hrani in prehrani, Vsebine za različne ciljne skupine prebivalcev pripravljajo strokovnjaki z različnih institucij in področij, ali jih povzemajo z drugih verodostojnih virov. Objavljena so prehranska priporočila, informacije o hranilni sestavi različnih živil in njihovih sestavinah, aktualne novice in dogodki s področja prehrane, primeri dobrih praks proizvajalcev ali prodajalcev živilskih izdelkov.
Na ministrstvu za zdravje potekajo tudi dogovori z Zbornico kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije za preoblikovanje živilskih izdelkov. S peki so se že dogovorili, da pečejo manj slan kruh, v okviru programa Preživi pa si prizadevajo razširiti ponudbo živilskih izdelkov z manjšo vsebnostjo sladkorja, soli in maščob ter večjo vsebnostjo hranil, ki so z vidika zdravja bolj zaželena (prehranske vlaknine, vitamini, minerali). Prav tako spodbujajo zmanjševanje porcij predpakiranih živil ter razširitev prakse označevanja hranilne vrednosti na prednji strani embalaže.
