Zdus ne podpira referenduma o noveli zakona o zdravstveni dejavnosti
Z leve: Podpredsednica Zdus Vera Pečnik, Janez Sušnik, predsednik Zdus in Martin Toth.
Na novinarski konferenci Zveze društev upokojencev Slovenije (Zdus) so predstavili svoja stališča do novele Zakona o zdravstveni dejavnosti, seniorske olajšave in predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah ZPIZ-2.
Martin Toth, član Zdus-ove Ekspertne skupine za zdravje, je dejal, da v Zdusu ne podpirajo pobude za razpis referenduma o zakonu o zdravstveni dejavnosti. Prav tako ne podpirajo zahtev, da bi podeljevanje koncesij še bolj sprostili. Menijo celo, da bi moralo podeljevanje koncesij potekati na podlagi razpisov potreb skladno z merili za določitev mreže javne zdravstvene službe. Ker te v Sloveniji kljub zakonskim določilom nimamo, je tudi podeljevanje koncesij, ki so sestavni del te javne mreže, v neskladju z veljavno zakonodajo.
Odklonilno stališče do pobude zdravnikov za referendum ne pomeni tudi odklonilnega stališča do zasebnega dela v mreži javne zdravstvene dejavnosti. Zahtevajo le ustrezno pravno ureditev možnosti opravljanja javne zdravstvene dejavnosti v obliki zasebnega dela po vzoru nekaterih evropskih držav (npr. Nemčije) ali oblik mešanega javno-zasebnega opravljanja programov, ki so financirani iz javnih sredstev (obveznega zavarovanja).
Menijo, da mora podeljevanje koncesij v prihodnje potekati skladno s potrebami na posameznih področjih in območjih, ugotovljenimi na podlagi meril za določitev mreže javne zdravstvene dejavnosti, in ne more biti prepuščeno ambicijam in željam posameznih izvajalcev ali okolij.
Ob podeljevanju koncesij je nujno zagotoviti jasno mejo med javno dejavnostjo, ki jo opravlja posamezni izvajalec, od morebitne zasebne dejavnosti in glede delovnega časa, finančnih sredstev itd. Zasebno dejavnost bi lahko opravljali le po opravljenih obveznostih do javnega sistema oziroma koncesijske pogodbe. Izvajalci, ki pridobijo koncesijo, morajo biti glede svojih obveznosti izenačeni z izvajalci v javnih zavodih, kar velja za določanje njihovega programa dela, standardov, normativov, cene storitev in vključevanja v nujno medicinsko pomoč in dežurstva.
Za pravno ureditev mešane javno-zasebne dejavnosti nam je lahko vzor ureditev v Nemčiji, je poudaril Toth. Tam ni zdravstvenih domov in ne koncesionarjev in vso dejavnost na primarni ravni opravljajo zasebniki na neprofitni način. Za to pa bi bil potreben zakon oziroma spremembe Zakona o zdravniški službi ter o zdravstveni dejavnosti.
Pobuda za vrnitev seniorskih olajšav
Janez Sušnik, predsednik Zdus, je dejal, da so že v letu 2016 predlagali uvedbo osebne olajšave za osebe po dopolnjenem 70. letu starosti – t. i. seniorsko olajšavo, ki jo je ukinil Zakon o spremembi in dopolnitvi zakona o dohodnini (Ur. list RS 96/2013). Uživalci pokojnin do višine 1.332 evra so bili do spremembe zakona oproščeni plačila akontacije dohodnine, kar pomeni, da je imela nova določba vpliv na obračun pri višjih pokojninah.
Dejal je, da predlagajo ponovno uvedbo seniorske olajšave, in sicer tako, kot jo je določal Pravilnik o določitvi olajšav in lestvica za odmero dohodnine za leto 2013 (Ur. list 102 z dne 21. 12. 2012). Iz analize gmotnega položaja upokojencev je razvidno, da se stroški preživetja s starostjo dvigujejo, in sicer pri starosti 70 let za 11 odstotkov in naraščajo do 30 odstotkov. Tudi zato predlagajo, da se seniorska olajšava ponovno uvede in veljala za uživalce, ki bi izpolnili 70 let starosti.
Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah ZPIZ-2
Janez Sušnik je predlagal, da se sprejme nova ureditev, ki zajema upoštevanje dobe, pridobljene s prostovoljno vključitvijo v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ker se jim po ZPIZ-2 doba, ki so jo pridobili s prostovoljnim vstopom v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje pred letom 2013, ni več štela na enak način, kot po predhodni ureditvi pred letom 2013.
ZPIZ-2, ki je začel veljati s 1. 1. 2013, je delavcem, ki so se prostovoljno vključili v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, da bi si zagotovili pravico do starostne pokojnine, sami plačevali prispevke z namenom ohranitve obsega pravic v zvezi s starostno upokojitvijo, kot jih je določala dotedanja zakonodaja, odvzel pričakovane pravice in se jim je zaradi uveljavitve ZPIZ-2 starostna pokojnina odložila. Uživalec pokojnine, ki je z upoštevanjem časa prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje do 31. 12. 2013 uveljavil pravico do pokojnine, ki je zanj manj ugodna, lahko zahteva novo odmero pokojnine.
Dopolnitev zakona z novim 134.a členom je pobuda, da v primeru, ko delavec nima obračunanih prispevkov, ker njegov delodajalec krši zakon, delavec pri uveljavljanju pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja ne bo prikrajšan.
Za pridobitev pravice do pokojnine sta dva pogoja in sicer pokojninska doba in starost. Pridobivanje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja je načeloma vezano na predhodno plačilo prispevkov. saj se v zavarovalno dobo v skladu s 133 čl. ZPIZ-2 štejejo zgolj obdobja zavarovanja, če so bili za to plačani prispevki. Ne glede na to pravilo se po 134 čl. ZPIZ-2 štejejo tudi obdobja, v katerih je delodajalec obračunal prispevke za obvezno zavarovanje od zavarovančeve plače, vendar jih ni plačal v pokojninsko in invalidsko zavarovanje. To pomeni, da se delavcem v delovnem razmerju obdobja zavarovanja štejejo v pokojninsko dobo v celoti in se upoštevajo tako pri izpolnitvi pogojev in odmeri pravice. Če delodajalec ne naredi obračuna prispevkov za svojega delavca, naj bi v bodoče obračun prispevkov namesto delodajalca naredil ZPIZ in ta obračun posredoval FURS-u, ki bo delodajalca terjal za prispevke. S tem ko bo obračun narejen, bo delavec imel priznano pokojninsko dobo in ustrezne pravice. To pa ne velja za druge kategorije zavarovancev (samozaposlene, družabnike), ker so ti dolžni sami za sebe narediti obračun in plačati prispevke, v primerjavi s delavci v delovnem razmerju, ki običajno nimajo vpliva na delodajalca, da le-ta naredi obračun in plača prispevek.
