Pregled arterij lahko prepreči usodno bolezen
Merjenje gleženjskega indeksa
Vsak šesti prebivalec, starejši od 55 let, ima periferno arterijsko bolezen, vendar se večina bolnikov bolezni ne zaveda, dokler ne pride do resnih zapletov. Na današnji novinarski konferenci so predstavniki Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije ter Združenja za žilne bolezni predstavili aktivnosti ob že petem dnevu žil, ki ga obeležujemo 16. marca, ter posebno dvoletno akcijo ZdraveArterije.si. Z njo želijo ozaveščati o periferni arterijski bolezni ali bolezni zamašenih žil, ki nezdravljena lahko povzroči smrtno nevarne zaplete, kot sta srčni infarkt in možganska kap.
Prof. dr. Aleš Blinc, dr. med, predstojnik oddelka UKC za žilne bolezni Ljubljana, je poudaril, da je eden od najpomembnejših dejavnikov tveganja za razvoj in napredovanje bolezni kajenje, ki pospeši razvoj bolezni, poslabša rezultate zdravljenja in poveča tveganje za amputacijo uda. Zato k preventivnim pregledom spodbujajo predvsem kadilce, starejše od 50 let. »Le z uspešnim ozaveščanjem o periferni arterijski bolezni bomo lahko prihranili mnogo trpljenja tako bolnikom kot njihovim svojcem ter prispevali k njihovi kakovosti življenja,« je izpostavil prim. Matija Cevc, dr. med., predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije. Andreja Cokan Vujkovac, dr. med., predstavnica Združenja za žilne bolezni in koordinatorka aktivnosti ob dnevu žil, je povedala, da bodo aktivnosti izvajali po različnih slovenskih krajih.
Izkušnjo z boleznijo je zaupal novinar Robert Peressutti (desno).
Na prireditvah želijo spomniti na dejavnike tveganja za nastanek bolezni žil, med njimi pa je na prvem mestu prav kajenje. Franc Zalar, podpredsednik Društva za zdravje srca in ožilja, je predstavil projekt ZdraveArterije.si, ki se uradno začenja z dnevom žil. Projekt se bo izvajal dve leti in bo s pomočjo raznih dogodkov po Sloveniji ter s podporo tako strokovnih društev kot društev pacientov in bolnikov ozaveščal o problematiki nepoznavanja bolezni. Svoje izkušnje s periferno arterijsko boleznijo in njenimi zapleti je z javnostjo delil tudi znani novinar Robert Peressutti. Na razvoj njegove bolezni je močno vplivalo kajenje, ki ga je opustil šele po drugi operaciji in po dobrem letu spet lahko hodi skoraj brez bolečin.
Kje vse bodo potekale meritve
Diagnoza periferne arterijske bolezni se lahko opravi s pomočjo meritve gleženjskega indeksa, ki v eni minuti izmeri tlak v žilah in natančno pokaže, če je prisotna bolezen žil. Togost žil si lahko občasno izmerimo pri osebnem zdravniku, ob dnevu žil - v petek, 16. marca, pa vabijo na meritve po celi Sloveniji, in sicer v pasaži Maximarketa v Ljubljani od 11. do 17. ure, v Zdravstvenem domu v Slovenj Gradcu od 8. do 12. ure in v avli tamkajšnje bolnišnice od 8. do 13. ure, v Zdravstvenem domu na Ravnah na Koroškem od 8. do 13. ure, v Zdravstvenem domu v Mežici od 8. do 13. ure, v Veleja parku v Velenju od 8. do 13. ure, v tamkajšnjem zdravstvenem domu pa od 8. do 14. ure, v Zdravstvenem domu v Radljah ob Dravi od 8. do 12. ure, v Novi Gorici v avli tamkajšnje bolnišnice od 9. do 14.30 in na kirurški polikliniki od 9. do 14.30., v prvem nadstropju bolnišnice na Jesenicah od 10. do 12.ure, v avli bolnišnice v Izoli od 9. do 14. ure in v tamkajšnjem zdravstvenem domu od 9. do 13. ure, v Kopru v Planetu Tuš od 9. do 16. ure, v Kopru v Zdravstvenem domu na Dellavallejevi 3, v prostorih referenčne ambulante od 10. do 12. ure, v Novem mestu v Kirurškem centru Avelana na Otočcu, Šolska cesta 12. Do tja bo organiziran avtobusni prevoz. Dopoldan je odhod avtobusa ob 9. uri iz glavne avtobusne postaje v Novem mestu, vmes se bo ustavil na vseh mestnih avtobusnih postajališčih v smeri proti Otočcu. Odhod iz Otočca bo ob 10.30. Popoldan je odhod avtobusa iz Novega mesta ob 15.45, odhod z Otočca pa bo ob 17.30. V Murski Soboti bodo meritve izvajali v čakalnici kirurškega bloka bolnišnice od 8. do 13.30. in v tamkajšnjem Zdravstvenem domu od 8. do 13. 30, v Celju v glavni avli bolnišnice od 8. do 14. ure in v Trbovljah v angiološki ambulanti od 10. do 12. ure. V Zdravstvenem domu v Mislinji pa bo meritev 19.marca od 8. do 12. ure.
V okviru akcije so pripravili poseben spletni portal www.zdravearterije.si, kjer lahko izveste vse o bolezni, njenih simptomih in posledicah, ter informacije o možnostih pregleda po celi Sloveniji.
Kajenje velik dejavnik tveganja
Ateroskleroza ali poapnenje žil prizadene arterije v telesu in lahko povzroči smrtno nevarne zaplete, kot sta srčni infarkt in možganska kap. Kadar so prizadete tudi arterije zgornjih in spodnjih okončin, pa govorimo o periferni arterijski bolezni (PAB).
Zoženje žil in motnje prekrvavitve zaradi maščobnih oblog so pogostejše na spodnjih okončinah. Te se vrsto let razvijajo počasi in bolniku sprva ne povzročajo nobenih težav, v napredovalem obdobju pa se pojavi občasno šepanje. Značilna je stiskajoča bolečina v mečih ali stegnu, ki se pojavi med hojo in preneha po počitku. Pulzi na nogah so v tem stadiju bolezni že zelo slabo tipljivi ali pa se jih sploh ne čuti. Nadaljnje napredovanje ateroskleroze lahko kritično zmanjša pretok krvi v arterijah, tako da se bolečina v nogi pojavlja že med mirovanjem. Če tako stanje traja dlje, lahko pride na udu do propada in odmrtja tkiva (nastanek razjede ali gangrene).
Eden od najpomembnejših dejavnikov tveganja za razvoj in napredovanje PAB je kajenje, ki pospeši razvoj bolezni, poslabša rezultate zdravljenja in poveča tveganje za amputacijo uda. Drugi pomembni dejavniki tveganja za razvoj PAB so še: sladkorna bolezen, napredovalo ledvično popuščanje, zvišan krvni tlak, povečane vsebnosti maščob in holesterola v krvi, debelost, telesna nedejavnost, družinska obremenjenost in starost.
