Veljati je začela večina določb družinskega zakonika 

15. april 2019

 Z današnjim dnem se bo začela uporabljati večina novosti novega družinskega zakonika. Glavna je prenos pristojnosti za odločanje o ukrepih za varstvo koristi otroka s centrov za socialno delo na sodišča. Zakonik prinaša tudi prenovljene določbe o starševski skrbi, svetovanju parom v težavah in skupnem starševstvu v primeru razveze.

Družinski zakonik družino opredeljuje kot življenjsko skupnost otroka, ne glede na njegovo starost, z obema ali enim od staršev ali z drugo odraslo osebo, če ta skrbi za otroka in ima do otroka določene obveznosti in pravice. Njegovo glavno načelo pa je otrokova korist.

Veljati začne prenos pristojnosti odločanja v družinskih zadevah s centrov za socialno delo na sodišča. Po določbah zakonika bodo ta odločala o začasnih odredbah in ukrepih trajnejšega značaja, o rejništvu in skrbništvu.  Uvaja načelo najmilejšega ukrepa, kar pomeni, da bo treba pri odločanju o ukrepih za varstvo koristi otroka uporabiti ukrep, ki bo otroka zaščitil in hkrati čim manj posegel v pravice staršev. Odvzem otroka staršem je predviden kot skrajen ukrep.

 Zaradi uskladitve z družinskim zakonikom je državni zbor  marca sprejel tudi novelo zakona o izvajanju rejniške dejavnosti. Sodišča bodo v skladu z zakonikom v postopkih o ukrepih za varstvo koristi otroka ali v drugih primerih, ki zahtevajo zagotovitev tovrstne namestitve za otroka, odločila o namestitvi otroka v rejniško družino in ob tem rejnika tudi imenovala.

 Če bi bile otrokove koristi v največji možni meri zaščitene z namestitvijo v rejništvo k sorodniku ali drugi osebi, ki še nima dovoljenja za izvajanje rejniške dejavnosti in ni vpisana v evidenco izdanih dovoljenj, sodišče lahko po noveli odloči, da se otrok namesti v rejništvo k tej osebi. V izreku sodne odločbe mora to osebo tudi imenovati.

 Družinski zakonik sicer opredeljuje tudi pravico otroka do zagovornika, staršem pa omogoča, da vnaprej izrazijo voljo, kdo naj skrbi za njihovega otroka v primeru njihove smrti ali trajnejše nezmožnosti. Veljavnost tako izražene volje se bo presojala enako kot veljavnost oporoke. Starševska skrb, ki nadomešča izraz roditeljska pravica, bo lahko v primeru, če otrok ostane brez staršev, dodeljena tudi starim staršem ali drugim ožjim sorodnikom.

 Prav tako predpis ureja pomoč parom in staršem v težavah, ne glede na to, v kakšni skupnosti živijo. Po predlogu je pomoč države v sistemu obveznega predhodnega svetovanja pred sodnim reševanjem problemov med starši oziroma pari in v razmerju do skupnih otrok.

 Zakonik omogoča tudi izvajanje dodatnih oblik pomoči, da bi se starši oziroma pari sporazumeli o posledicah morebitnega prenehanja njihove skupnosti in o ureditvi razmerja do otrok. Ena od oblik pomoči je tudi neobvezna mediacija. Prav tako zakonodaja omogoča skupno starševstvo, torej da si starša tudi po razvezi enakovredno delita skrb za otroka.

 V delu, ki ureja področje sklenitve zakonske zveze, daje zakonik bodočima zakoncema na voljo več možnih načinov sklenitve zakonske zveze kot veljavna ureditev. Zakonsko zvezo bo denimo mogoče skleniti samo pred matičarjem in brez prič. Po novem so urejene tudi t. i. jubilejne poroke, torej ponovitev slovesnosti ob jubileju sklenitve zakonske zveze.

 Povzeto po STA


Vaši komentarji


© 2019 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media