Brez kresov, a z budnico
Ob 1. maju tudi tisti, ki sicer radi poležijo, z veseljem navsezgodaj odprejo okna in prisluhnejo koračnicam, ki jih igrajo godbe na pihala. Mednarodni praznik dela bo sicer letos še potekal okrnjeno. Kresovanj na predvečer 1. maja ne bo, prav tako sindikati ne bodo organizirali tradicionalnih prazničnih prireditev. Bo pa zagotovo zadonela tradicionalna prvomajska budnica, ki jo organizirata Zveza slovenskih godb in Javni sklad RS za kulturne dejavnosti skupaj z Gasilsko zvezo Slovenije.
Prvi takti budnic bodo zadoneli med 4. in 6. uro v sobotnem jutru, godba pa se bo glasno razlegala do 10. ali 11. ure dopoldan. Okoli sto godb na pihala bo zaigralo v živo, a v manjših skupinah (do deset glasbenikov in glasbenic) in na različnih lokacijah. Po drugih krajih pa bodo s svojimi vozili krožili člani gasilskih društev in ob tem predvajali koračnice, ki so jih za to priložnost posnele lokalne godbe, ali posnetek koračnic Pihalnega orkestra Litostroj. Ta jih je posnel pet: Pokljuško koračnico, Budnico, Koračnico Zlatorog in Planinsko koračnico Vinka Štrucla in Tra-ta-ta Bojana Adamiča.
Godbeništvo je ena najbolj množičnih glasbenih dejavnosti pri nas. V Zvezo slovenskih godb je v 104 slovenskih godbah in pihalnih orkestrih vključenih več kot 8000 godbenic in godbenikov različnih generacij in profilov – od amaterjev z malo glasbene izobrazbe do profesionalnih glasbenikov. Pohvalimo se lahko tudi z uradno priznano najstarejšo godbo na svetu, to je Idrijska godba s skoraj 350 leti nepretrganega delovanja. Sledijo ji še 250-letna vaška godba iz Prvačine in Frajhamska godba, pa še nekaj je takih, ki se lahko pohvalijo z več kot 100 leti delovanja.
