Ščitnica ni prijazen metuljček
Danes obeležujemo svetovni dan ščitnice, ki v Sloveniji poteka peto leto zapored, po svetu pa ga na pobudo Evropskega ščitničnega združenja obeležujejo od leta 2008. V sodobnem tempu življenja, ob stresnih situacijah, onesnaženju in sevanjih v okolju je število obolelih za ščitničnimi boleznimi iz dneva v dan večje, opozarjajo v društvu za pomoč pri obolenjih ščitnice Metuljčica
Ščitnica je žleza, ki leži na spodnjem delu vratu in izloča ščitnična hormona tiroksin ter trijodtironin. Žleza s svojimi hormoni uravnava presnovo, pomembna pa je tudi za razvoj ploda in otroka. Za tvorbo ščitničnih hormonov je ključen ustrezen vnos joda, ki ga najdemo v jodirani kuhinjski soli. Za ščitničnimi boleznimi večinoma obolevajo ženske, a tudi moški niso varni. Zaradi nespecifičnih znakov, kot so utrujenost, nespečnost, dekoncentracija, motnje spomina in nihanja razpoloženja, bolezni ščitnice največkrat zamenjujejo z izgorelostjo, depresijo ter psihičnimi težavami. Bolezni ščitnice so sicer pogoste. Noduse ali vozličke v ščitnici ima približno polovica odraslih. Druge bolezni pa so več vrst raka, prekomerno delovanje (hipertiroza)ali premajhno delovanje (hipotiroza) ščitnice in golšavost.
Avtoimunsko bolezen ščitnice Hashimotov tiroiditis ima približno 20 odstotkov žensk in dvakrat manj moških. To je najpogostejši vzrok za premajhno delovanje ščitnice. Preveliko delovanje ščitnice pa najpogosteje povzroči avtoimunska bolezen ščitnice, ki jo imenujemo bazedovka.
Ob ustreznem zdravljenju in upoštevanju navodil bolniki z boleznimi ščitnice nimajo slabše kakovosti življenja kot ljudje z zdravo ščitnico.
