Vročina ogroža starejše in kronične bolnike
Po mnenju meteorologov lahko v prihodnosti pričakujemo vse pogostejše, daljše in močnejše vročinske valove. Že v prihodnjem tednu naj bi se temperature povzpele krepko nad 30 stopinj, kar je lahko nevarno zlasti za starejše prebivalce in kronične bolnike.
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) opozarjajo, da naravni proces staranja pri starejših oslabi tudi mehanizme adaptacije v telesu. Zaradi oslabljenega telesa ne čutijo toliko žeje kot mlajši, zato so zapleti zaradi vročine, kot sta dehidracija ali vročinska kap, pri njih pogostejši. Simona Perčič z NIJZ svetuje, naj svojci redno preverjajo, kako se počutijo njihovi starejši sorodniki, sosedje ali znanci pa naj bodo pozorni na osebe, ki živijo same. Spodbujajte jih h pitju tekočine, najbolje, da jim kar pripravite kozarce z vode, saj gazirane tekočine telo hitreje dehidrirajo. Med tistimi, ki jih vročina še bolj »zdela« so kronični bolniki s srčno-žilnimi boleznimi, dihalnimi obolenji ali sladkorno boleznijo, pa prekomerno prehranjeni in duševno bolni.
Senca in veliko tekočine
V vročih dneh se kolikor je mogoče zadržujmo na hladnem. Umaknimo se v naravo, v klimatiziran prostor – vsaj kako uro ali dve, oblačimo se v lahkotna oblačila svetlih barv in naravnih materialov, kot sta lan in bombaž, in nosimo lahko pokrivalo. Stanovanje zračimo zgodaj zjutraj ali pozno zvečer, vmes ga zatemnimo z žaluzijami ali ruletami. Priporočljiva je klimatska naprava, vendar nam hladen zrak ne sme pihati v telo.
Če pri nekom opazimo znake, kot so vrtoglavica, zmedenost, glavobol ali siljenje na bruhanje ga takoj umaknemo v senco, pokličemo nujno medicinsko pomoč in ga hladimo do prihoda reševalcev. Enako ravnamo v primeru krčev v mišicah. Če imamo povišano telesno temperaturo, se umaknimo v senco, po pol ure si temperaturo izmerimo znova in če se ne zniža, se posvetujemo z zdravnikom, saj lahko to pomeni tudi okužbo v covidom-19.
