Konvencija o beguncih enako pomembna kot pred 70 leti
Na današnji dan pred 70 leti je bila sprejeta konvencija Združenih narodov o statusu beguncev, ki je po besedah visokega komisarja ZN za begunce Filippa Grandija danes ravno tako pomembna kot leta 1951. Po svetu je namreč zaradi konfliktov in preganjanja v domovini na begu kar 34 milijonov ljudi, njihovo število narašča iz leta v leto.
Komisar ZN je ob tem poudaril, da družba beguncev že dolgo več ne sprejemajo z odprtimi rokami, ampak jih dojemajo kot grožnjo. Poleg tega tihotapci ljudi pod pretvezo konvencije ljudem dajejo lažno upanje in od njih za tihotapljenje zahtevajo velike vsote denarja. Vendar pa zaradi tega še ni treba kritizirati konvencije, je povedal profesor prava migracij na univerzi v švicarskem Bernu Alberto Achermann. "Ne moreš odpraviti nekega sistema samo zato, ker ga nekateri izkoriščajo," je dejal.
Tihotapci ljudi begunce in migrante tihotapijo tudi v Evropo oziroma Evropsko unijo, ki se je z velikim begunskim valom soočila predvsem v letih 2015 in 2016, ljudje pa prek Sredozemskega morja v Evropo prihajajo še danes. Po navedbah visokega komisariata ZN za begunce (UNHCR) na sprejem čaka 1,5 milijona ljudi.
Po oceni Grandija je azilni sistem v Evropi na meji svojih zmogljivosti. Vendar za to ni kriva konvencija o beguncih, ampak je treba spremeniti sistem. Prosilce za azil je treba hitreje - v nekaj tednih - preveriti in zavrnjene čimprej poslati nazaj. "Če bi bil sistem učinkovitejši, bi bilo tudi manj zlorab," je povedal.
V konvenciji po besedah profesorice za pravo migracij in človekove pravice na univerzi Erlangen-Nürnberg v Nemčiji Anuscheh Farahat manjka delitveni ključ, v skladu s katerim državam v bližini kriznih žarišč in tistim, ki so na zunanji meji EU, ne bi bilo treba sprejeti večine migrantov. Izrazila je bojazen, da bodo skušale evropske države v prihodnjih letih zaščito beguncev še v večji meri prenesti na tretje države. "Dobro je, da imamo konvencijo, a samo ta ne zadostuje. Potrebujemo učinkovitejšo zaščito, ki bo omogočila, da ljudem ne bo treba živeti v človeka nevrednih razmerah," je povedala Farahatova.
Ženevska konvencija o beguncih podrobneje določa pojem begunca in njihove pravice, pa tudi obveznosti beguncev do države, ki jih je sprejela. Sprejeli so jo po treh tednih trdih pogajanj, ko je bilo šest let po koncu druge svetovne vojne v Evropi še vedno na sto tisoče beguncev. Beguncem po konvenciji pripadata svoboda veroizpovedi in prostega gibanja, pa tudi pravica do dela, do pridobivanja izobrazbe in pravica do pridobitve potnih listin.
