Plečnikova dela v Ljubljani na Unescovem seznamu svetovne dediščine
Slovenija je imela doslej na Unescovem seznamu svetovne dediščine štiri spomenike: Škocjanske jame, rudnik živega srebra v Idriji, koliščarske naselbine na Ljubljanskem barju ter starodavne bukove gozdove v pragozdu Krokar in rezervatu Snežnik - Ždrocle. Od včeraj so na seznamu svetovne naravne in kulturne dediščine še dela Jožeta Plečnika v Ljubljani.
V sklopu Plečnikovih del, ki jih je odobril Odbor za svetovno dediščino Unesca je sedem sestavnih delov: vodna os mesta (nabrežja Ljubljanice z mostovi od Trnovskega pristana do Zapornic) in Trnovski most, kopenska os (Vegova ulica z Narodno in univerzitetno knjižnico, Kongresni trg s parkom Zvezda), ureditev arheološkega parka (Rimski zid), kompleks mesta mrtvih (Plečnikove Žale - vrt vseh svetih) ter cerkvi v ruralnem (sv. Mihaela v Črni vasi) in delavskem predmestju (sv. Frančiška Asiškega v Šiški). Z uvrstitvijo na prestižni seznam so ti spomeniki ali območja opredeljena kot tista, ki imajo izjemno univerzalno vrednost.
Kot je zapisano v obrazložitvi, je Plečnikov pristop preoblikovanja mesta »utemeljen v reformističnih arhitekturnih gibanjih zgodnjega 20. stoletja, gre za pristop, ki je trenutno manj zastopan na seznamu svetovne dediščine. Za razliko od sočasnega modernizma je nastal iz povsem drugačnih arhitekturnih izhodišč. Izpostavljen je kakovosten javni prostor, ki ga je arhitekt z večjimi in manjšimi popravki nadgradil in povezal v niz trgov, parkov, ulic, sprehajališč, mostov in javnih objektov. Preureditev ne temelji na radikalni prenovi, temveč na dopolnjevanju z mislijo na človekovo individualno izkušnjo. Nove zasnove, ki vključujejo arhitekturne reminiscence in preoblikujejo obstoječo mrežo mesta, vabijo k dialogu in identifikaciji z mestom ter ustvarjajo nov tip urbanega prostora in arhitekture.«
Nominacijo z naslovom Dela Jožeta Plečnika v Ljubljani – urbano oblikovanje po meri človeka je pod vodstvom ministrstva za kulturo koordiniral Muzej za arhitekturo in oblikovanje (MAO).
