Skrb za starejše v praksi še vedno ni ustrezno udejanjena
Skrb za starejše ni ustrezno udejanjena v praksi, menijo članice izvršnega odbora Združenja za dostojno starost Srebrna nit.
Na novinarski konferenci so opozorile na probleme starejših na področju zdravstva in mobilnosti. Skrbi pa jih predvsem kadrovska podhranjenost in nevzdržne razmere v domovih starejših. Kot je povedala predsednica združenja Biserka Marolt Meden, so v Srebrni niti pripravljeni sodelovati pri popravkih in spremembah zakona o dolgotrajni oskrbi.
Na področju zdravstva je po besedah Brigite Skela Savič pereč problem predvsem dostopnost starejših do osebnega zdravnika. Kot meni, imamo v Sloveniji najnižji normativ za družinske zdravnike, minister za zdravje pa si pred problemom zatiska oči. "Zato tokrat pozivam predsednika vlade, da se takoj spremeni ta normativ in da vsak državljan dobi družinskega zdravnika," je dejala.
V Srebrni niti si prizadevajo tudi za ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja oz. da bi bilo plačilo urejeno solidarno. "To pomeni, da tisti, ki imajo višje prihodke, plačajo manj, tisti z več prihodki pa več," je utemeljila. Dotaknila pa se je tudi problematike preskakovanja čakalnih vrst, ki po njenih besedah pomeni veliko neenakost na področju dostopnosti do zdravja. "Take prakse so nesprejemljive, zato so potrebni takojšnji nagovori problemov," je pozvala.
Kot je dodala Biserka Marolt Meden, v združenju tudi pričakujejo, da bo minister za zdravje čim prej podpisal kadrovske standarde in normative na področju zdravstvene nege, da bodo s tem omogočeni boljši pogoji dela za vse zaposlene. Zdi se jim tudi nedopustno, da je prišlo do izbrisa napotnic in da se sedaj odgovornost za to prenaša na zdravstvene zavode in zdravnike.
Darinka Klemenc pa je opozorila na pomanjkanje kadra in nevzdržne razmere v domovih za starejše. Kot je izpostavila, v državi stoji kar pet novih domov za starejše, ki pa jih zaradi kadrovske podhranjenosti ne morejo odpreti. V obratujočih pa naj bi nekateri direktorji že grozili z zaprtjem določenih nadstropij. Darinki Klemenc se pri tem zdi izjemno pomembno, da se med drugim delo s starejšimi približa mlajšim generacijam, da se ponovno ovrednotijo delovna mesta in določijo ustrezna plačila.
V Srebrni niti menijo, da je ena od bistvenih pravic tudi mobilnost, ki ni bila opredeljena v zakonu o dolgotrajni oskrbi iz decembra 2021. Neva Železnik je ob tem opozorila na visoke stroške, ki jih starejšim prinaša podaljšanje vozniškega izpita. "Po 80. letu mora vsak, ki želi podaljšati vozniški izpit, ponovno na zdravniški pregled, ki pa lahko stane tudi do 200 evrov. Tega si vsak ne more privoščiti," je dejala. Kot je pojasnila, ravno zaradi visokega finančnega bremena približno 15 odstotkov starejših ponovno ne zaprosi za podaljšanje vozniškega dovoljenja, s tem pa jim je omejena mobilnost. Država bi po njenem mnenju zato morala starejšim omogočiti brezplačno podaljšanje vozniškega dovoljenja.
