Kdaj do novih presejalnih programov za raka pljuč in prostate?
Letošnji 40. teden boja proti raku v ospredje postavlja nadgradnjo obstoječih in postopno implementacijo novih presejalnih programov za pljučnega raka in raka prostate. Strokovnjaki so na novinarski konferenci poudarili, da bo treba nove programe uvajati postopoma in na visoki ravni kakovosti, ter zatrdili, da smo v Sloveniji na to pripravljeni.
Svet Evropske unije je decembra lani sprejel prenovljena priporočila za presejalne programe za zgodnje odkrivanje predrakavih in rakavih sprememb, ki nadomeščajo tista iz leta 2003. Priporočila, poleg nadgradnje že obstoječih programov za raka materničnega vratu (Zora), dojk (Dora) ter debelega črevesja in danke (Svit), predvidevajo tudi nadaljnje raziskovanje in postopno implementacijo novih programov za pljučnega raka, raka prostate ter v nekaterih državah in regijah tudi za raka želodca.
"Izjemno sem vesela, da imamo danes na voljo dovolj znanja in tehnologije, da bomo v prihodnje s presejanjem dovolj zgodaj odkrivali in zdravili dva nova raka, pljučnega raka in raka prostate, ki sodita med najpogostejše rake. S tem bomo nedvomno reševali življenja Slovenk in Slovencev. Rezultati obstoječih programov so odlični in prepričana sem, da nam bodo dosedanje izkušnje v veliko pomoč tudi pri postopnem in premišljenem uvajanju novih priporočenih presejalnih programov," je na novinarski konferenci poudarila predsednica Zveze slovenskih društev za boj proti raku Urška Ivanuš.
Jutri bo na Onkološkem inštitutu v Ljubljani potekal dan odprtih vrat, udeleženci bodo po nagovorih vodstva (v predavalnici v stavbi C, začetek ob 12. uri) odšli na strokovno vodeni ogled radioterapevtskega oddelka OI. V sredo, 8. marca, bodo različne dogodke pripravile regijska društva za boj proti raku.
Na prvem mestu pljučni rak
Pljučni rak je v svetu in Sloveniji na prvem mestu po umrljivosti tako pri moških kot pri ženskah. Po podatkih registra raka vsako leto za pljučnim rakom zboli okoli 1600 ljudi, umre pa jih več kot 1200. Ob diagnozi ima polovica bolnikov razsejano bolezen, ki kljub sodobnim pristopom zdravljenja ni ozdravljiva. Največ možnosti za ozdravitev imajo bolniki v zgodnjih stadijih bolezni, vendar je takih le okoli 20 odstotkov.
Prenovljena priporočila Sveta EU države članice v zvezi s pljučnim rakom pozivajo, naj na podlagi nadaljnjih raziskav preučijo izvedljivost in učinkovitost uporabe računalniške tomografije (CT) z nizkim odmerkom za presejanje pri osebah z visokim tveganjem za raka pljuč ter presejalne preglede povežejo s primarnimi in sekundarnimi preventivnimi pristopi za zmanjševanje razširjenosti kajenja.
Pljučni rak je vzročno povezan s kajenjem v od 80 do 90 odstotkih, zato so ciljna skupina za presejanje kadilci, in ne celotna populacija v izbranem starostnem obdobju, kot pri obstoječih programih. "Velik izziv bo identificirati kadilce, ki še kadijo ali so v preteklosti kadili določeno število let, in jih na ustrezen način povabiti na presejanje, saj iz izkušenj tujih raziskav vemo, da je odzivnost vabljenih na program nižja kot v ostalih presejalnih programih," je poudarila vodja strokovne skupine Državnega programa obvladovanja raka (DPOR) za pljučnega raka Martina Vrankar.
Slovenija se mora prav tako zavzeti za najstrožje ukrepe za omejitev rabe tobaka in tobačnih izdelkov, saj je tobak najpomembnejši samostojni povzročitelj preprečljivih kroničnih bolezni in smrti, vključno s pljučnim in številnimi drugimi raki ter srčno-žilnimi boleznimi, je poudarila Ivanuš. Dodala je, da ni ne etično ne strokovno uvajati zgodnjega odkrivanja bolezni s presejanjem, če ne naredimo vsega, kar je v naši moči, da bi preprečljivo bolezen preprečili.
O raku prostate
Strokovnjaki so spregovorili tudi o raku prostate, ki je najpogostejši rak pri moških v razvitem svetu in Sloveniji. Po podatkih registra raka je bilo pri nas leta 2019 na novo odkritih več kot 1500 bolnikov z rakom prostate. Čeprav je petletno preživetje slovenskih bolnikov z rakom prostate več kot 95-odstotno, vsako leto zaradi te bolezni umre 400 moških. V Sloveniji trenutno poteka priložnostno, neorganizirano presejanje za raka prostate, ki pa moškim povzroča več škode kot koristi. Temelji namreč le na višini vrednosti prostatično specifičnega antigena (PSA) v krvi, kar zaradi visoke občutljivosti testa povzroča prekomerno diagnosticiranje in zdravljenje počasi rastočih tumorjev z nizkim tveganjem, ki ne ogrožajo življenja, je poudarila vodja strokovne skupine DPOR za raka prostate Janka Čarman. Priporočila države članice pozivajo, da ocenijo izvedljivost in učinkovitost organiziranega presejanja raka prostate pri moških na podlagi testiranja na PSA v kombinaciji s slikanjem z magnetno resonanco kot nadaljnjo preiskavo.
V Sloveniji za rakom letno zboli okrog 15.000 ljudi. Rak je vodilni vzrok smrti pri moških, pri ženskah je na drugem mestu. Tretjino rakavih obolenj bi po mnenju strokovnjakov lahko preprečili z zdravim prehranjevanjem, redno telesno aktivnostjo, vzdrževanjem primerne telesne teže ter udeležbo v presejalnih programih. Prav tako je pomembno, da je posameznik pozoren na vse zdravstvene spremembe ter pomaga drugim bolnikom ali sam prosi za pomoč, aktivno sodeluje pri zdravljenju in deli svojo zgodbo z drugimi, navajajo v mednarodni zvezi za boj proti raku.
